Page 17 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 17
Uvod 15
skih interesov delavskega razreda, obenem pa omogočati, da bi bili ti interesi odločilen
dejavnik pri iskanju izhodov iz težav, s katerimi se spopadamo (M. Ribičič, na 5. seji
CK ZKJ).

3. Tako kot včeraj tudi danes ni moč premagati težav in problemov s tarnanjem, zme-
do, demoralizacijo in defetizmom, marveč z jasno marksistično usmeritvijo, odločnim
in doslednim bojem (z 10. plenuma CK ZKJ).

Na prvi pogled se zdi, kot da se navedene izjave izmikajo vsakršnemu
zajetju: nikakor niso konstativi, Varron pa v njih nikakor ne bi spoznal iz-
jav, sorodnih slovesnemu spondeo, torej performativov. Kaj torej so?

Naša teza je, da moramo rešitev iskati prav v njihovem najstvenem na-
klonu – če bi bili že na koncu knjige, bi rekli v njihovi perlokucijski razse-
žnosti – in da so – škandalozno, kot to lahko zveni – za nameček še per-
formativi.

Rekli bomo, da Štefan Korošec prav s tem, ko izjavlja – prav s to kon-
kretno izjavo – »da moramo sedanje težavne gospodarske probleme reše-
vati samo z doslednim uresničevanjem ključnih prvin sistema socialistič-
nega samoupravljanja«, sedanje gospodarske probleme že rešuje z dosle-
dnim uresničevanjem ključnih prvin sistema socialističnega samoupravlja-
nja.

Mitja Ribičič prav s tem, ko izjavlja, da mora »Zveza komunistov prav
zdaj, v zapletenih in težavnih razmerah, še odločneje utirati poti za uresni-
čevanje naših opredelitev in za še večje uveljavljanje zgodovinskih interesov
delavskega razreda ...«, že utira pot za uresničevanje naših opredelitev in za
še večje uveljavljanje zgodovinskih interesov delavskega razreda.

10. plenum CK ZKJ (oz. anonimni govorec) pa prav s tem, ko izjavlja,
»da ni moč premagati težav in problemov s tarnanjem, zmedo, demorali-
zacijo in defetizmom, marveč z jasno marksistično usmeritvijo, odločnim
in doslednim bojem«, že ne premaguje težav in problemov s tarnanjem,
zmedo, demoralizacijo in defetizmom, marveč z jasno marksistično usme-
ritvijo, odločnim in doslednim bojem.

Seveda tega, da gre v citiranih izjavah že za sama dejanja, ne trdimo »na
pamet«, kot bi rekli Slovenci: pozicija izjavljalcev teh izjav je pač takšna,
da njihove besede že per definitionem veljajo za dejanja, njihova dejavnost
(vulgarno: njihova »služba«) so besede in njihova (edina) dejanja besede.

Seveda so tovrstna »izjavljalna dejanja« naravnana prav na perlokucij-
sko razsežnost govora, tj. v naslovnikih žele vzbuditi neki določeni odziv
   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22