Page 18 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 18
Od performativa do govornih dejanj
(da je naše sklepanje pravilno, kažejo naslovi nekaterih časopisnih poročil
s sej nekaterih ustreznih organov, na primer, »Besede še brez odmeva«, s
posveta sindikalnih funkcionarjev 23. IX. 1983), pri čemer pa izkazujejo
neverjetno eleganco in subtilnost, namreč:
a) če je odziv besedam ustrezen, so te svoje delo očitno – uspešno opravile;
b) če pa ustreznega odziva ni, so svoje delo prav tako uspešno opravile,
saj, kot pravi naslov poročila s seje komisije za idejno in teoretično delo pri
CK ZKJ, 23. II. 1983:
Vodstva ZK ne morejo prevzemati dolžnosti drugih.
Ali še eksplicitneje Dragoslav Marković, bivši član predsedstva CK
ZKJ, 13. VI. 1983, srbskim novinarjem:
Čimprej je treba odpraviti razmere, v katerih vsi delajo na enak ali podoben način. Zve-
zi komunistov v sedanji etapi razvoja naše družbe ni treba, pa tudi ne more prevzema-
ti vseh nalog in poslov.
V tej smeri moramo iskati tudi rešitev problema izjav istega, a razvitej-
šega, abstraktnejšega tipa, namreč:
Treba je preiti od besed k dejanjem.
Izjavljalna pozicija izjavljalcev izjav zgornjega tipa je, kakor smo ugoto-
vili, ponavadi takšna, da so prav z izjavljanjem že prešli od izjav k dejanjem.
Kako pa lahko od (takšnih) izjav k (ustreznim) dejanjem preide »človek z
ulice«?
Na odrešilno formulo smo naleteli v Delu, z dne 5. VII. 1986 (dokaz,
da samoupravni socializem v treh letih lahko naredi ne enega, ampak dva
koraka k zrelosti), in sicer v govoru tedanjega in sedanjega9 predsednika re-
publiške skupščine Mirana Potrča na slovesnosti ob dnevu borca v mari-
borski občini Pesnica. Takole pravi:
»Besede lahko postanejo dejanja le, če verjamemo sprejetim ciljem …«
Formula postavlja dva zanimiva problema: ideološkega in lingvistič-
nega. Začnimo z ideološkim in torej z ugotovitvijo, da se z izjavo Mirana
Potrča samoupravljanje nedvomno in nedvoumno vpisuje v dvatisočletno
(Varron!) zgodovino krščanstva in se odkrito deklarira kot religija. V trdi-
tvi (napotku?), da »besede lahko postanejo dejanja le, če verjamemo spre-
jetim ciljem«, moramo namreč nedvomno prepoznati vzporednico trans-
9 »Sedanjega« se, seveda, nanaša na leto 1989.
(da je naše sklepanje pravilno, kažejo naslovi nekaterih časopisnih poročil
s sej nekaterih ustreznih organov, na primer, »Besede še brez odmeva«, s
posveta sindikalnih funkcionarjev 23. IX. 1983), pri čemer pa izkazujejo
neverjetno eleganco in subtilnost, namreč:
a) če je odziv besedam ustrezen, so te svoje delo očitno – uspešno opravile;
b) če pa ustreznega odziva ni, so svoje delo prav tako uspešno opravile,
saj, kot pravi naslov poročila s seje komisije za idejno in teoretično delo pri
CK ZKJ, 23. II. 1983:
Vodstva ZK ne morejo prevzemati dolžnosti drugih.
Ali še eksplicitneje Dragoslav Marković, bivši član predsedstva CK
ZKJ, 13. VI. 1983, srbskim novinarjem:
Čimprej je treba odpraviti razmere, v katerih vsi delajo na enak ali podoben način. Zve-
zi komunistov v sedanji etapi razvoja naše družbe ni treba, pa tudi ne more prevzema-
ti vseh nalog in poslov.
V tej smeri moramo iskati tudi rešitev problema izjav istega, a razvitej-
šega, abstraktnejšega tipa, namreč:
Treba je preiti od besed k dejanjem.
Izjavljalna pozicija izjavljalcev izjav zgornjega tipa je, kakor smo ugoto-
vili, ponavadi takšna, da so prav z izjavljanjem že prešli od izjav k dejanjem.
Kako pa lahko od (takšnih) izjav k (ustreznim) dejanjem preide »človek z
ulice«?
Na odrešilno formulo smo naleteli v Delu, z dne 5. VII. 1986 (dokaz,
da samoupravni socializem v treh letih lahko naredi ne enega, ampak dva
koraka k zrelosti), in sicer v govoru tedanjega in sedanjega9 predsednika re-
publiške skupščine Mirana Potrča na slovesnosti ob dnevu borca v mari-
borski občini Pesnica. Takole pravi:
»Besede lahko postanejo dejanja le, če verjamemo sprejetim ciljem …«
Formula postavlja dva zanimiva problema: ideološkega in lingvistič-
nega. Začnimo z ideološkim in torej z ugotovitvijo, da se z izjavo Mirana
Potrča samoupravljanje nedvomno in nedvoumno vpisuje v dvatisočletno
(Varron!) zgodovino krščanstva in se odkrito deklarira kot religija. V trdi-
tvi (napotku?), da »besede lahko postanejo dejanja le, če verjamemo spre-
jetim ciljem«, moramo namreč nedvomno prepoznati vzporednico trans-
9 »Sedanjega« se, seveda, nanaša na leto 1989.
