Page 110 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 110
Od performativa do govornih dejanj
subjekt, »Napoleon, ki je bil velik general«, ovija vrinjeni stavek, »ki je bil
velik general«, katerega resničnost pa ni zatrjena, temveč bolj vzeta za (že)
dokazano.
Izjava je lahko tudi »kompleksna glede na predikat«.
Tako je izjava
(3) Brutus je ubil človeka, ki je bil tiran
kompleksna glede na predikat, kolikor predikat dopolnjuje oz. dodatno
pojasnjuje z odvisnikom (vrinjenim stavkom), »ki je bil tiran«, in ki člove-
ku, ki ga je bil Brutus ubil, pripisuje značaj tirana.
»Kompleksnost glede na subjekt« in »kompleksnost glede na predi-
kat« sta t. i. »materialni kompleksnosti«, Arnauld in Nicole pa poznata
tudi »oblikovno kompleksnost«. Vzemimo, da namesto
(4) Zemlja je okrogla,
rečem:
(5) Trdim, da je Zemlja okrogla.
Po Arnauldu in Nicolu se izjava (5) nanaša na okroglost Zemlje, pripi-
sovanje okroglosti Zemlji je njena »predstavna vsebina«, to pa je obenem
vsebina, ki jo predstavlja tudi le drugi, odvisni del izjave, namreč Zemlja je
okrogla (sicer samostojna izjava (4)).
Ta drugi, odvisni del izjave, je sam popolna izjava, kolikor ima poleg
»vsebine« tudi »obliko«, v tem primeru obliko trditve, za katero poskr-
bi kopula »je«.
Toda tudi izjava (5) je trdilna izjava, med njo in izjavo (4) potemta-
kem ni razlike ne v vsebini ne v obliki, govorimo seveda o vsebini in obli-
ki, kakor ju definira Logika Port-Royala. Kakšen je torej na sploh status iz-
jav tipa: Trdim, da …?
Logika Port-Royala odgovarjata, da gre za posebno vrsto vrinjenega
stavka, ki ni ne del subjekta ne del predikata. Trdim, da …, naj bi le poudar-
jal trdilno obliko izjave, ki jo vpeljuje. Z drugimi besedami: če izjavi (5) od-
vzamemo uvodni Trdim, da …, ničesar ne izgubimo, sklep, do katerega je,
kot smo že videli, skoraj 300 let kasneje prišel tudi J. O. Urmson pri obrav-
navi parentetičnih glagolov .
subjekt, »Napoleon, ki je bil velik general«, ovija vrinjeni stavek, »ki je bil
velik general«, katerega resničnost pa ni zatrjena, temveč bolj vzeta za (že)
dokazano.
Izjava je lahko tudi »kompleksna glede na predikat«.
Tako je izjava
(3) Brutus je ubil človeka, ki je bil tiran
kompleksna glede na predikat, kolikor predikat dopolnjuje oz. dodatno
pojasnjuje z odvisnikom (vrinjenim stavkom), »ki je bil tiran«, in ki člove-
ku, ki ga je bil Brutus ubil, pripisuje značaj tirana.
»Kompleksnost glede na subjekt« in »kompleksnost glede na predi-
kat« sta t. i. »materialni kompleksnosti«, Arnauld in Nicole pa poznata
tudi »oblikovno kompleksnost«. Vzemimo, da namesto
(4) Zemlja je okrogla,
rečem:
(5) Trdim, da je Zemlja okrogla.
Po Arnauldu in Nicolu se izjava (5) nanaša na okroglost Zemlje, pripi-
sovanje okroglosti Zemlji je njena »predstavna vsebina«, to pa je obenem
vsebina, ki jo predstavlja tudi le drugi, odvisni del izjave, namreč Zemlja je
okrogla (sicer samostojna izjava (4)).
Ta drugi, odvisni del izjave, je sam popolna izjava, kolikor ima poleg
»vsebine« tudi »obliko«, v tem primeru obliko trditve, za katero poskr-
bi kopula »je«.
Toda tudi izjava (5) je trdilna izjava, med njo in izjavo (4) potemta-
kem ni razlike ne v vsebini ne v obliki, govorimo seveda o vsebini in obli-
ki, kakor ju definira Logika Port-Royala. Kakšen je torej na sploh status iz-
jav tipa: Trdim, da …?
Logika Port-Royala odgovarjata, da gre za posebno vrsto vrinjenega
stavka, ki ni ne del subjekta ne del predikata. Trdim, da …, naj bi le poudar-
jal trdilno obliko izjave, ki jo vpeljuje. Z drugimi besedami: če izjavi (5) od-
vzamemo uvodni Trdim, da …, ničesar ne izgubimo, sklep, do katerega je,
kot smo že videli, skoraj 300 let kasneje prišel tudi J. O. Urmson pri obrav-
navi parentetičnih glagolov .
