Page 73 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 73
činki treninga tehnik razmišljanja 73
po Edwardu de Bonu na učence
v osnovni šoli
Bojana Gnamuš Tancer
Z dvoletnim pedagoškim eksperimentom smo preverjali, ali je možno in
smiselno v šolsko prakso uvesti učenje razmišljanja. Šlo je za prenos mode-
la, in sicer koncepta učenja razmišljanja CoRT avtorja Edwarda de Bona, v šol-
sko prakso. Z raziskavo smo želeli ugotoviti učinke treninga razmišljanja po de
Bonu pri učencih v osnovni šoli. Ugotavljali smo učinke na kognitivnem in mo-
tivacijskem področju ter na področju osebnosti. Preveriti smo želeli tudi, ali so
tehnike dovolj preproste, da jih lahko izvajamo v šolskem razredu. Prav tako
smo želeli preveriti, ali modularna struktura programa omogoča, da apliciranje
tehnik prilagajamo morebitnim posebnostim vključenih skupin.
Raziskava je potekala kot pedagoški eksperiment. Eksperimentalna skupi-
na (ES) učencev, v katero je bil v dveh šolskih letih vključen po en oddelek 5.
in 6. razreda osnovne šole (skupno štirje oddelki v ES), je v enem šolskem letu
usvojila vse tehnike modulov CoRT 1 in CoRT 4. Kontrolna skupina (KS) enako
starih otrok (tudi po en oddelek 5. in 6. razreda v vsakem od dveh šolskih let)
na isti šoli pa je imela le redni pouk (skupno štirje oddelki v KS). Eksperiment
smo izvajali dve šolski leti.
Trening je skupno obsegal 25 šolskih ur, praviloma 2 šolski uri na teden. Ure
so potekale v dopoldanskem času, pred poukom ali takoj po njem. Neposred-
no pred začetkom učenja tehnik razmišljanja CoRT smo v eksperimentalni in
kontrolni skupini aplicirali testni instrumentarij, s katerim smo zbirali podatke
vseh v raziskavo vključenih spremenljivk – kot predtest. Teden po zaključenem
programu smo celotni instrumentarij ponovno aplicirali v obeh skupinah – kot
posttest. Aplicirali smo Torranceov test ustvarjalnega mišljenja (TTCT), test po-
zornosti d2, lestvico samopodobe SPA in vprašalnik MSLQ (Motivated Strate-
gies for Learning Questionnaire).
po Edwardu de Bonu na učence
v osnovni šoli
Bojana Gnamuš Tancer
Z dvoletnim pedagoškim eksperimentom smo preverjali, ali je možno in
smiselno v šolsko prakso uvesti učenje razmišljanja. Šlo je za prenos mode-
la, in sicer koncepta učenja razmišljanja CoRT avtorja Edwarda de Bona, v šol-
sko prakso. Z raziskavo smo želeli ugotoviti učinke treninga razmišljanja po de
Bonu pri učencih v osnovni šoli. Ugotavljali smo učinke na kognitivnem in mo-
tivacijskem področju ter na področju osebnosti. Preveriti smo želeli tudi, ali so
tehnike dovolj preproste, da jih lahko izvajamo v šolskem razredu. Prav tako
smo želeli preveriti, ali modularna struktura programa omogoča, da apliciranje
tehnik prilagajamo morebitnim posebnostim vključenih skupin.
Raziskava je potekala kot pedagoški eksperiment. Eksperimentalna skupi-
na (ES) učencev, v katero je bil v dveh šolskih letih vključen po en oddelek 5.
in 6. razreda osnovne šole (skupno štirje oddelki v ES), je v enem šolskem letu
usvojila vse tehnike modulov CoRT 1 in CoRT 4. Kontrolna skupina (KS) enako
starih otrok (tudi po en oddelek 5. in 6. razreda v vsakem od dveh šolskih let)
na isti šoli pa je imela le redni pouk (skupno štirje oddelki v KS). Eksperiment
smo izvajali dve šolski leti.
Trening je skupno obsegal 25 šolskih ur, praviloma 2 šolski uri na teden. Ure
so potekale v dopoldanskem času, pred poukom ali takoj po njem. Neposred-
no pred začetkom učenja tehnik razmišljanja CoRT smo v eksperimentalni in
kontrolni skupini aplicirali testni instrumentarij, s katerim smo zbirali podatke
vseh v raziskavo vključenih spremenljivk – kot predtest. Teden po zaključenem
programu smo celotni instrumentarij ponovno aplicirali v obeh skupinah – kot
posttest. Aplicirali smo Torranceov test ustvarjalnega mišljenja (TTCT), test po-
zornosti d2, lestvico samopodobe SPA in vprašalnik MSLQ (Motivated Strate-
gies for Learning Questionnaire).
