Page 78 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 78
120
102,3 100,42
100
aritmetična sredina 80 eksperimentalna skupina
kontrolna skupina
60
22,15 21,87 16,03 16,45 17,71 17,09 19,63 18,22
40
26,77 26,75
20
0 družinska samopodoba telesna samopodoba učna samopodoba emocionalna samopodoba celotna samopodoba
socialna samopodoba
Slika 8: Samopodoba – primerjava med eksperimentalno in kontrolno
skupino ob drugem merjenju
V obeh skupinah so se vsi parametri samopodobe skozi šolsko leto v ab-
solutnih vrednostih znižali. V eksperimentalni skupini so statistično pomemb-
no upadle vrednosti socialne, družinske, telesne, učne in celotne samopodo-
be. V kontrolni skupini pa so statistično pomembno upadle vrednosti učne,
emocionalne in celotne samopodobe. Velikost učinkov je majhna do srednja.
78
Učinki treninga razmišljanja glede na razred, šolsko leto, spol
in predhodno ustvarjalnost učencev
Trening je imel enake učinke v 5. in 6. razredu. Pokazale pa so se razlike v učin-
ku med obema šolskima letoma, namreč v meri pozornost in uporaba kogni-
tivnih strategij. V meri pozornost so bili učinki večji v drugem letu izvajanja ek-
sperimenta, v uporabi kognitivnih strategij pa v prvem letu.
Trening je učinkoval drugače na učenke kakor na učence. Vsi so pomemb-
no napredovali v vseh parametrih ustvarjalnega mišljenja, vendar je bil napre-
dek učenk pomembno večji.
Prav tako so v ustvarjalnem mišljenju pomembno napredovali vsi učenci,
ki so se udeležili treninga, tako tisti, ki so že pred treningom dosegli visok rezu-
ltat na testu ustvarjalnega mišljenja, kakor tudi tisti z nizkim predhodnim rezu-
ltatom. Vendar so (predhodno) ustvarjalnejši učenci napredovali bolj.
Zaključek
Z eksperimentom smo v našo šolsko prakso prvič uvedli eksplicitno učenje raz-
mišljanja. Preverjali nismo le učinkov na kognitivnem področju, ampak tudi
učinke na osebnost in na veščine samoregulacijskega učenja. Ta spoznanja ni-
so pomembna le za naš prostor, ampak tudi širše. Sorodne študije doslej niso
tako kompleksno evalvirale treninga po konceptu CoRT, naš eksperiment pa je
zajemal kontrolo velikega števila spremenljivk. Primerjalno z drugimi študijami
smo zajeli veliko število učencev v dveh zaporednih generacijah in eksperi-
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
102,3 100,42
100
aritmetična sredina 80 eksperimentalna skupina
kontrolna skupina
60
22,15 21,87 16,03 16,45 17,71 17,09 19,63 18,22
40
26,77 26,75
20
0 družinska samopodoba telesna samopodoba učna samopodoba emocionalna samopodoba celotna samopodoba
socialna samopodoba
Slika 8: Samopodoba – primerjava med eksperimentalno in kontrolno
skupino ob drugem merjenju
V obeh skupinah so se vsi parametri samopodobe skozi šolsko leto v ab-
solutnih vrednostih znižali. V eksperimentalni skupini so statistično pomemb-
no upadle vrednosti socialne, družinske, telesne, učne in celotne samopodo-
be. V kontrolni skupini pa so statistično pomembno upadle vrednosti učne,
emocionalne in celotne samopodobe. Velikost učinkov je majhna do srednja.
78
Učinki treninga razmišljanja glede na razred, šolsko leto, spol
in predhodno ustvarjalnost učencev
Trening je imel enake učinke v 5. in 6. razredu. Pokazale pa so se razlike v učin-
ku med obema šolskima letoma, namreč v meri pozornost in uporaba kogni-
tivnih strategij. V meri pozornost so bili učinki večji v drugem letu izvajanja ek-
sperimenta, v uporabi kognitivnih strategij pa v prvem letu.
Trening je učinkoval drugače na učenke kakor na učence. Vsi so pomemb-
no napredovali v vseh parametrih ustvarjalnega mišljenja, vendar je bil napre-
dek učenk pomembno večji.
Prav tako so v ustvarjalnem mišljenju pomembno napredovali vsi učenci,
ki so se udeležili treninga, tako tisti, ki so že pred treningom dosegli visok rezu-
ltat na testu ustvarjalnega mišljenja, kakor tudi tisti z nizkim predhodnim rezu-
ltatom. Vendar so (predhodno) ustvarjalnejši učenci napredovali bolj.
Zaključek
Z eksperimentom smo v našo šolsko prakso prvič uvedli eksplicitno učenje raz-
mišljanja. Preverjali nismo le učinkov na kognitivnem področju, ampak tudi
učinke na osebnost in na veščine samoregulacijskega učenja. Ta spoznanja ni-
so pomembna le za naš prostor, ampak tudi širše. Sorodne študije doslej niso
tako kompleksno evalvirale treninga po konceptu CoRT, naš eksperiment pa je
zajemal kontrolo velikega števila spremenljivk. Primerjalno z drugimi študijami
smo zajeli veliko število učencev v dveh zaporednih generacijah in eksperi-
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
