Page 77 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 77
Učinki treninga razmišljanja na motivacijo in kognitivno 77
ter metakognitivno samoregulacijo
Podatki, pridobljeni z vprašalnikom MSLQ, kažejo, da se učenci v eksperimen-
talni skupini v meri motivacija za učenje po treningu ne razlikujejo statistično
pomembno od učencev v kontrolni skupini (Slika 7). Primerjava rezultatov v
obeh skupinah pred treningom in po njem je pokazala, da je motiviranost za
učenje med šolskim letom statistično pomembno upadla.
Rezultati kažejo, da so učenci v eksperimentalni skupini po treningu raz-
mišljanja uporabljali statistično pomembno več kognitivnih strategij pri učen-
ju kakor učenci v kontrolni skupini (Slika 7). Velikost učinka je majhna do sredn-
ja. Skupini se nista pomembno razlikovali v uporabi metakognitivnih strategij.
Učenci v eksperimentalni skupini po treningu niso nič bolj uporabljali ni-
ti kognitivnih niti metakognitivnih strategij kot pred treningom. Učenci v kon-
trolni skupini, ki treninga sploh niso imeli, pa so proti koncu šolskega leta up-
orabljali statistično pomembno manj kognitivnih strategij kakor ob prvem
merjenju ob začetku šolskega leta. Velikost učinka je majhna do srednja.
Eksperimentalna skupina se torej pomembno razlikuje od kontrolne v tem
smislu, da je uporaba kognitivnih in metakognitivnih strategij po treningu os-
tala enaka, v kontrolni skupini pa se je uporaba kognitivnih strategij statistično
pomembno zmanjšala.
aritmetična sredina 80 52,26 48,79
70 68,4 67,5
29,4 27,96 eksperimentalna skupina
60 kontrolna skupina
50 kognitivne strategije metakognitivne strategije
40
30
20
10
0
motivacija
Slika 7: Motivacija za učenje ter uporaba kognitivnih in metakognitivnih
strategij - primerjava med ES in KS ob drugem merjenju
Učinki treninga razmišljanja na samopodobo
Rezultati, zbrani z vprašalnikom SPA, kažejo, da se učenci v eksperimentalni
skupini po treningu statistično pomembno razlikujejo od učencev v kontrolni
skupini le v eni meri samopodobe, tj. emocionalni samopodobi. Njihova emo-
cionalna samopodoba je v drugem merjenju značilno višja. Indeks velikosti
učinka je majhen do srednji (Slika 8).
yčinki treninga tehnik razmišljanja po e. de bonu na učence v osnovni šoli
ter metakognitivno samoregulacijo
Podatki, pridobljeni z vprašalnikom MSLQ, kažejo, da se učenci v eksperimen-
talni skupini v meri motivacija za učenje po treningu ne razlikujejo statistično
pomembno od učencev v kontrolni skupini (Slika 7). Primerjava rezultatov v
obeh skupinah pred treningom in po njem je pokazala, da je motiviranost za
učenje med šolskim letom statistično pomembno upadla.
Rezultati kažejo, da so učenci v eksperimentalni skupini po treningu raz-
mišljanja uporabljali statistično pomembno več kognitivnih strategij pri učen-
ju kakor učenci v kontrolni skupini (Slika 7). Velikost učinka je majhna do sredn-
ja. Skupini se nista pomembno razlikovali v uporabi metakognitivnih strategij.
Učenci v eksperimentalni skupini po treningu niso nič bolj uporabljali ni-
ti kognitivnih niti metakognitivnih strategij kot pred treningom. Učenci v kon-
trolni skupini, ki treninga sploh niso imeli, pa so proti koncu šolskega leta up-
orabljali statistično pomembno manj kognitivnih strategij kakor ob prvem
merjenju ob začetku šolskega leta. Velikost učinka je majhna do srednja.
Eksperimentalna skupina se torej pomembno razlikuje od kontrolne v tem
smislu, da je uporaba kognitivnih in metakognitivnih strategij po treningu os-
tala enaka, v kontrolni skupini pa se je uporaba kognitivnih strategij statistično
pomembno zmanjšala.
aritmetična sredina 80 52,26 48,79
70 68,4 67,5
29,4 27,96 eksperimentalna skupina
60 kontrolna skupina
50 kognitivne strategije metakognitivne strategije
40
30
20
10
0
motivacija
Slika 7: Motivacija za učenje ter uporaba kognitivnih in metakognitivnih
strategij - primerjava med ES in KS ob drugem merjenju
Učinki treninga razmišljanja na samopodobo
Rezultati, zbrani z vprašalnikom SPA, kažejo, da se učenci v eksperimentalni
skupini po treningu statistično pomembno razlikujejo od učencev v kontrolni
skupini le v eni meri samopodobe, tj. emocionalni samopodobi. Njihova emo-
cionalna samopodoba je v drugem merjenju značilno višja. Indeks velikosti
učinka je majhen do srednji (Slika 8).
yčinki treninga tehnik razmišljanja po e. de bonu na učence v osnovni šoli
