Page 86 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 86
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
je mogoče aplicirati na različne znanstvene vede in discipline ter uporabiti
v različnih vrstah institucij.2
V prispevku, ki sledi, bom najprej predstavil nekaj splošnih ugotovi-
tev projekta, nato pa se osredotočil na tisti del ugotovitev in priporočil pro-
jekta, ki zadevajo etiko raziskav na univerzah, in sicer najprej z vidika izve-
dene primerjalne analize praks etične presoje na različnih vrstah institucij,
nato pa še z vidika novega okvira etične presoje raziskav, ki ga razvija SA-
TORI.
Primerjalna analiza praks etične presoje
Primerjalna analiza Ethical Assessment of Research and Innovation: A Com-
parative Analysis of Practices and Institutions in the EU and Selected Other
Countries temelji na 47 posamičnih študijah, ki so bile izvedene po štirih
oseh: 1) po posameznih etičnih načelih in problemih (npr. raziskave na lju-
deh, družbena odgovornost); 2) po znanstvenih vedah (naravoslovje, me-
dicina, strojništvo, družboslovje, humanistika in posamezne discipline); 3)
po tipih institucij (etične komisije, nacionalne etične komisije, univerze,
akademije znanosti, agencije za financiranje znanosti, nevladne organiza-
cije itn.); 4) po posameznih državah (9 evropskih držav, ZDA in Kitajska).
V študijo, ki temelji tudi na 230 intervjujih z deležniki z različnih pod-
ročij, so bile zajete tako prakse etične presoje, tj. institucionalizirane eval-
vacije praks, produktov in rab raziskav ter inovacij, ki potekajo predvsem
po etičnih načelih in kriterijih, kot tudi prakse etičnega vodenja, kamor
sodi postavljanje etičnih smernic, kodeksov in priporočil. Analiza tako
nudi obsežno bazo podatkov, ki lahko služi identificiranju dobrih praks in
bodoči harmonizaciji postopkov.
Ugotovili smo, da je etična presoja raziskav najbolj razvita, instituci-
onalizirana in mednarodno harmonizirana v biomedicinskih raziskavah.
Kljub temu pa opažamo, da v družboslovju in humanistiki etični preso-
ji posvečajo čedalje več pozornosti; pri tem je posebej pomembna prilago-
ditev postopkov in načel posebnostim posameznih ved. Med državami še
vedno obstajajo precejšnje razlike v sistemih, razvitosti in razvejanosti etič-
ne presoje raziskav, vendar pa v vseh obravnavanih državah zaznavamo ra-
zvoj in povečanje obsega praks etične presoje, posebej v nemedicinskih ve-
dah.
2 Rezultati in priporočila projekta SATORI so javno dostopni na spletni strani http://
satoriproject.eu/.
86
je mogoče aplicirati na različne znanstvene vede in discipline ter uporabiti
v različnih vrstah institucij.2
V prispevku, ki sledi, bom najprej predstavil nekaj splošnih ugotovi-
tev projekta, nato pa se osredotočil na tisti del ugotovitev in priporočil pro-
jekta, ki zadevajo etiko raziskav na univerzah, in sicer najprej z vidika izve-
dene primerjalne analize praks etične presoje na različnih vrstah institucij,
nato pa še z vidika novega okvira etične presoje raziskav, ki ga razvija SA-
TORI.
Primerjalna analiza praks etične presoje
Primerjalna analiza Ethical Assessment of Research and Innovation: A Com-
parative Analysis of Practices and Institutions in the EU and Selected Other
Countries temelji na 47 posamičnih študijah, ki so bile izvedene po štirih
oseh: 1) po posameznih etičnih načelih in problemih (npr. raziskave na lju-
deh, družbena odgovornost); 2) po znanstvenih vedah (naravoslovje, me-
dicina, strojništvo, družboslovje, humanistika in posamezne discipline); 3)
po tipih institucij (etične komisije, nacionalne etične komisije, univerze,
akademije znanosti, agencije za financiranje znanosti, nevladne organiza-
cije itn.); 4) po posameznih državah (9 evropskih držav, ZDA in Kitajska).
V študijo, ki temelji tudi na 230 intervjujih z deležniki z različnih pod-
ročij, so bile zajete tako prakse etične presoje, tj. institucionalizirane eval-
vacije praks, produktov in rab raziskav ter inovacij, ki potekajo predvsem
po etičnih načelih in kriterijih, kot tudi prakse etičnega vodenja, kamor
sodi postavljanje etičnih smernic, kodeksov in priporočil. Analiza tako
nudi obsežno bazo podatkov, ki lahko služi identificiranju dobrih praks in
bodoči harmonizaciji postopkov.
Ugotovili smo, da je etična presoja raziskav najbolj razvita, instituci-
onalizirana in mednarodno harmonizirana v biomedicinskih raziskavah.
Kljub temu pa opažamo, da v družboslovju in humanistiki etični preso-
ji posvečajo čedalje več pozornosti; pri tem je posebej pomembna prilago-
ditev postopkov in načel posebnostim posameznih ved. Med državami še
vedno obstajajo precejšnje razlike v sistemih, razvitosti in razvejanosti etič-
ne presoje raziskav, vendar pa v vseh obravnavanih državah zaznavamo ra-
zvoj in povečanje obsega praks etične presoje, posebej v nemedicinskih ve-
dah.
2 Rezultati in priporočila projekta SATORI so javno dostopni na spletni strani http://
satoriproject.eu/.
86
