Page 62 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 62
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
»Sodelovanje v akcijskoraziskovalnem projektu ocenjujemo kot
uspešno in kot koristno izkušnjo. Svojo vlogo smo doživljali kot
koordinatorsko med otroci in študenti, pri čemer gre pohvaliti
iniciativo prostovoljcev glede načrtovanja prostega časa z otroci,
posluh za naše pobude, pripravljenost upoštevanja naših predlo-
gov in domskega urnika. Prostovoljci so pogosto delovali kot do-
daten vir informacij o družini.« (Pisna refleksija skupine strokov-
nih delavk iz vzgojno-izobraževalne ustanove)
Sklep
V izsledkih akcijskega raziskovanja avtorice odkrivamo, da je prostovoljno
delo na neformalni ravni kot prožna oblika podpore prispevalo k uvajanju
nekaterih konkretnih sprememb, tako v družini kot pri posameznih otro-
cih. Pri tem smo v izvedbi različnih akcij (npr. individualno spremljanje ot-
rok, izvajanje tematskih in družinskih konferenc, neformalno druženje) iz-
hajali iz prepoznavanja potreb posameznih družinskih članov in naslavljali
vire ranljive družine pretežno v neformalnem kontekstu druženja in pove-
zovanja, kar se izkaže kot ključno. Naše spoznanje je, da taka oblika pod-
pore lažje doseže ranljivo družino in njene člane in da se tako v nekaterih
primerih lažje prekine krog problemskosti, ki sicer prednjači v strokovnih
govorih o otrocih iz ranljivih družin.
V akcijskem raziskovanju smo izhajale iz pomena in prispevka pro-
stovoljske podpore, usmerjene v življenjsko polje otrok iz ranljivih družin.
Izkaže se, da se s tovrstno podporo otrokom vsaj deloma spreminjajo tudi
drugi odnosi sodelovanja družine s strokovnjaki posameznih ustanov.
V sklepu ugotavljamo, da vsi udeleženi prepoznavamo pozitivne spre-
membe v življenjskem polju družine, predvsem v krepitvi starševske vlo-
ge in vzgoje, in posledično opažamo tudi pozitivne spremembe pri otro-
cih. Pri uvajanju celostno naravnane prožne podpore družini je posebej
izpostavljen pomen povezanosti in skladnega sodelovanja vseh vplete-
nih, posebej z različnimi institucijami. Ugotavljamo pa tudi, da pri uvaja-
nju prožne podpore in sodelovanju z drugimi akterji prožnih oblik pomoči
strokovne delavke različnih ustanov izpostavijo predvsem svojo koordina-
torsko vlogo. Zdi se, da pobudnike prožnejših oblik pomoči doživljajo kot
pozitivno dopolnitev že obstoječim konceptom (komplementarno), ni pa
(še) razvidno, da bi to sprožilo samospraševanje o konvencionalnih pris-
topih (prim. Razpotnik idr., 2016; Peters, 2000). Iz ugotovitev je razvidno,
da ti zlasti poudarjajo pomen spoštovanja že uveljavljenih institucional-
62
»Sodelovanje v akcijskoraziskovalnem projektu ocenjujemo kot
uspešno in kot koristno izkušnjo. Svojo vlogo smo doživljali kot
koordinatorsko med otroci in študenti, pri čemer gre pohvaliti
iniciativo prostovoljcev glede načrtovanja prostega časa z otroci,
posluh za naše pobude, pripravljenost upoštevanja naših predlo-
gov in domskega urnika. Prostovoljci so pogosto delovali kot do-
daten vir informacij o družini.« (Pisna refleksija skupine strokov-
nih delavk iz vzgojno-izobraževalne ustanove)
Sklep
V izsledkih akcijskega raziskovanja avtorice odkrivamo, da je prostovoljno
delo na neformalni ravni kot prožna oblika podpore prispevalo k uvajanju
nekaterih konkretnih sprememb, tako v družini kot pri posameznih otro-
cih. Pri tem smo v izvedbi različnih akcij (npr. individualno spremljanje ot-
rok, izvajanje tematskih in družinskih konferenc, neformalno druženje) iz-
hajali iz prepoznavanja potreb posameznih družinskih članov in naslavljali
vire ranljive družine pretežno v neformalnem kontekstu druženja in pove-
zovanja, kar se izkaže kot ključno. Naše spoznanje je, da taka oblika pod-
pore lažje doseže ranljivo družino in njene člane in da se tako v nekaterih
primerih lažje prekine krog problemskosti, ki sicer prednjači v strokovnih
govorih o otrocih iz ranljivih družin.
V akcijskem raziskovanju smo izhajale iz pomena in prispevka pro-
stovoljske podpore, usmerjene v življenjsko polje otrok iz ranljivih družin.
Izkaže se, da se s tovrstno podporo otrokom vsaj deloma spreminjajo tudi
drugi odnosi sodelovanja družine s strokovnjaki posameznih ustanov.
V sklepu ugotavljamo, da vsi udeleženi prepoznavamo pozitivne spre-
membe v življenjskem polju družine, predvsem v krepitvi starševske vlo-
ge in vzgoje, in posledično opažamo tudi pozitivne spremembe pri otro-
cih. Pri uvajanju celostno naravnane prožne podpore družini je posebej
izpostavljen pomen povezanosti in skladnega sodelovanja vseh vplete-
nih, posebej z različnimi institucijami. Ugotavljamo pa tudi, da pri uvaja-
nju prožne podpore in sodelovanju z drugimi akterji prožnih oblik pomoči
strokovne delavke različnih ustanov izpostavijo predvsem svojo koordina-
torsko vlogo. Zdi se, da pobudnike prožnejših oblik pomoči doživljajo kot
pozitivno dopolnitev že obstoječim konceptom (komplementarno), ni pa
(še) razvidno, da bi to sprožilo samospraševanje o konvencionalnih pris-
topih (prim. Razpotnik idr., 2016; Peters, 2000). Iz ugotovitev je razvidno,
da ti zlasti poudarjajo pomen spoštovanja že uveljavljenih institucional-
62
