Page 56 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 56
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
in organizacijsko razpršijo, konceptualni okvir pa se ne spreminja. Tretjo
nevtralizacijsko potezo pa poimenuje »absorbcija«. Pri tej se nova koncep-
cija prožne podpore sprejme, novo pa se v procesu uveljavljanja subtilno in
komaj zaznavno spremeni. V taki praksi se prožne oblike podpor le vstavi v
že veljavne strukture. Zunanji opazovalci tako dobijo vtis, da je nastalo ne-
kaj novega, kar bo pretrgalo s starim sistemom. Kot pravi avtor, se udejanja
scenarij, v katerem je novo postavljeno »pred ozadje starega« (prav tam). Iz-
postavi, da bi moral alternativni teoretični diskurz uvajanja prožnih pod-
por zagovarjati temeljitejše konceptualne in organizacijske spremembe, ki
vključujejo razvoj novih generativnih razlagalnih vzorcev strokovnega ose-
bja, ki pomoč izvaja. Šele ti lahko podelijo npr. »vzgojni resničnosti« dolo-
čen pomen s tem, ko se na to resničnost naravnajo in ko se sočasno resnič-
nost naravna sama nase (prav tam). Prav tu je potrebno vlagati še veliko
napora, da bi v prihodnje ob uvajanju prožnih oblik podpor ranljivim dru-
žinam in njihovim otrokom prišlo do temeljite zamenjave perspektive.
Namen in cilji
Prispevek izhaja iz spoznanj, pridobljenih v okviru participatornega akcij-
skega raziskovanja ranljivih družin, v katerih gre pri uvajanju prožnih ob-
lik podpore ranljivim družinam za povezovanje in sodelovanje strokov-
njakov različnih ustanov, raziskovalk ter skupine študentov in študentk.1
Osredotočimo se na prikaz spoznanj, kako izkušnjo uvajanja prožnih ne-
formalnih in prostovoljskih oblik podpore v primeru ene od ranljivih dru-
žin, vključenih v projekt, zaznavajo starši in drugi udeleženi v raziskavi.
Metoda dela
Uporabljena sta kvalitativni raziskovalni pristop in participatorno akcij-
sko raziskovanje. Za slednje je značilno, da si udeleženci in udeleženke sko-
zi faze načrtovanja, delovanja, opazovanja in razmišljanja prizadevajo za
spremembe, ob upoštevanju realnosti vsakdanjega življenja. To lahko vodi
do družbenega ukrepanja, sprememb in izboljšanja položaja socialne real-
nosti (prim. Hall, 1981; Kemmis in McTaggart, 2005). Akcije sprožanja spre-
memb v življenjskem polju družin so v naši raziskavi potekale na dveh rav-
1 Izkušnje otrok in mladostnikov iz ranljivih družin o virih (po)moči (nosilka dr.
Jana Rapuš Pavel, interni projekt PeF, 2016); Študije usklajenosti vpletenih v podpo-
ro ranljivim družinam ter akcijski razvoj prožnih oblik podpore (nosilka dr. Špela
Razpotnik, interni projekt PeF, 2015); Analiza stanja in ocena potreb med ranljivimi
družinami (nosilka dr. Špela Razpotnik, interni projekt PeF, 2014).
56
in organizacijsko razpršijo, konceptualni okvir pa se ne spreminja. Tretjo
nevtralizacijsko potezo pa poimenuje »absorbcija«. Pri tej se nova koncep-
cija prožne podpore sprejme, novo pa se v procesu uveljavljanja subtilno in
komaj zaznavno spremeni. V taki praksi se prožne oblike podpor le vstavi v
že veljavne strukture. Zunanji opazovalci tako dobijo vtis, da je nastalo ne-
kaj novega, kar bo pretrgalo s starim sistemom. Kot pravi avtor, se udejanja
scenarij, v katerem je novo postavljeno »pred ozadje starega« (prav tam). Iz-
postavi, da bi moral alternativni teoretični diskurz uvajanja prožnih pod-
por zagovarjati temeljitejše konceptualne in organizacijske spremembe, ki
vključujejo razvoj novih generativnih razlagalnih vzorcev strokovnega ose-
bja, ki pomoč izvaja. Šele ti lahko podelijo npr. »vzgojni resničnosti« dolo-
čen pomen s tem, ko se na to resničnost naravnajo in ko se sočasno resnič-
nost naravna sama nase (prav tam). Prav tu je potrebno vlagati še veliko
napora, da bi v prihodnje ob uvajanju prožnih oblik podpor ranljivim dru-
žinam in njihovim otrokom prišlo do temeljite zamenjave perspektive.
Namen in cilji
Prispevek izhaja iz spoznanj, pridobljenih v okviru participatornega akcij-
skega raziskovanja ranljivih družin, v katerih gre pri uvajanju prožnih ob-
lik podpore ranljivim družinam za povezovanje in sodelovanje strokov-
njakov različnih ustanov, raziskovalk ter skupine študentov in študentk.1
Osredotočimo se na prikaz spoznanj, kako izkušnjo uvajanja prožnih ne-
formalnih in prostovoljskih oblik podpore v primeru ene od ranljivih dru-
žin, vključenih v projekt, zaznavajo starši in drugi udeleženi v raziskavi.
Metoda dela
Uporabljena sta kvalitativni raziskovalni pristop in participatorno akcij-
sko raziskovanje. Za slednje je značilno, da si udeleženci in udeleženke sko-
zi faze načrtovanja, delovanja, opazovanja in razmišljanja prizadevajo za
spremembe, ob upoštevanju realnosti vsakdanjega življenja. To lahko vodi
do družbenega ukrepanja, sprememb in izboljšanja položaja socialne real-
nosti (prim. Hall, 1981; Kemmis in McTaggart, 2005). Akcije sprožanja spre-
memb v življenjskem polju družin so v naši raziskavi potekale na dveh rav-
1 Izkušnje otrok in mladostnikov iz ranljivih družin o virih (po)moči (nosilka dr.
Jana Rapuš Pavel, interni projekt PeF, 2016); Študije usklajenosti vpletenih v podpo-
ro ranljivim družinam ter akcijski razvoj prožnih oblik podpore (nosilka dr. Špela
Razpotnik, interni projekt PeF, 2015); Analiza stanja in ocena potreb med ranljivimi
družinami (nosilka dr. Špela Razpotnik, interni projekt PeF, 2014).
56
