Page 53 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 53
Uvajanje prožne podpore otrokom
iz ranljivih družin
Jana Rapuš Pavel, Nada Turnšek, Olga Poljšak Škraban in Špela Razpotnik
Ranljivost vsakdanjega življenja posameznika, skupin in skupnosti zavze-
ma v sodobnih družbenih okoliščinah raznolike pojavne oblike in je eden
bolj razširjenih fenomenov sodobnih življenjskih razmer. Kot zapiše Bau-
man (2011), omenjeni fenomen sestavljajo izkušnje nesigurnosti in nestabil-
nosti glede položaja, pravic in preživetja, s katerimi se posameznik sooča v
vsakdanjem življenju. Zaradi pomanjkanja vpliva na svoje življenje je posa-
meznik v sodobnem času ranljivejši, posledično pa manj prožen in slabše
opremljen za to, da bi se lahko pomaknil bližje k izvorom gotovosti ali da
bi vplival nanje. Tako se tudi ranljivost družin neposredno zrcali v revšči-
ni, življenjskem poteku in tudi omejenih možnostih za kakovostno življe-
nje otrok ter mladostnikov. Drugim težavam se lahko še pogosteje pridru-
žijo težave v vzgoji otrok, šolanju ali doseganju učne uspešnosti in so stalni
spremljevalec nakopičenih stisk ranljivih družin. Kakor je raznolik feno-
men ranljivosti v sodobni družbi, tako so si tudi ranljive družine med se-
boj v realnosti zelo različne, skupne pa so jim nakopičene težave na različ-
nih področjih življenja. Kot najbolj pereči lahko izpostavimo materialno
in stanovanjsko področje, ki predstavljata osnovo, pogoste pa so tudi zdra-
vstvene, odnosne in druge težave. Njihova posebnost je, da so pogosto več-
dimenzionalne in prepletene ter jih je težko naslavljati zgolj kot posamične
in izolirane teme (Razpotnik idr., 2015).
Bowkamp in Bowkamp (2014) navajata raziskavo Bodden in Deković
(2010), ki je pokazala, da je za ranljive družine značilna dolga zgodovina
53
iz ranljivih družin
Jana Rapuš Pavel, Nada Turnšek, Olga Poljšak Škraban in Špela Razpotnik
Ranljivost vsakdanjega življenja posameznika, skupin in skupnosti zavze-
ma v sodobnih družbenih okoliščinah raznolike pojavne oblike in je eden
bolj razširjenih fenomenov sodobnih življenjskih razmer. Kot zapiše Bau-
man (2011), omenjeni fenomen sestavljajo izkušnje nesigurnosti in nestabil-
nosti glede položaja, pravic in preživetja, s katerimi se posameznik sooča v
vsakdanjem življenju. Zaradi pomanjkanja vpliva na svoje življenje je posa-
meznik v sodobnem času ranljivejši, posledično pa manj prožen in slabše
opremljen za to, da bi se lahko pomaknil bližje k izvorom gotovosti ali da
bi vplival nanje. Tako se tudi ranljivost družin neposredno zrcali v revšči-
ni, življenjskem poteku in tudi omejenih možnostih za kakovostno življe-
nje otrok ter mladostnikov. Drugim težavam se lahko še pogosteje pridru-
žijo težave v vzgoji otrok, šolanju ali doseganju učne uspešnosti in so stalni
spremljevalec nakopičenih stisk ranljivih družin. Kakor je raznolik feno-
men ranljivosti v sodobni družbi, tako so si tudi ranljive družine med se-
boj v realnosti zelo različne, skupne pa so jim nakopičene težave na različ-
nih področjih življenja. Kot najbolj pereči lahko izpostavimo materialno
in stanovanjsko področje, ki predstavljata osnovo, pogoste pa so tudi zdra-
vstvene, odnosne in druge težave. Njihova posebnost je, da so pogosto več-
dimenzionalne in prepletene ter jih je težko naslavljati zgolj kot posamične
in izolirane teme (Razpotnik idr., 2015).
Bowkamp in Bowkamp (2014) navajata raziskavo Bodden in Deković
(2010), ki je pokazala, da je za ranljive družine značilna dolga zgodovina
53
