Page 228 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 228
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
Zanimalo nas je še, kako je lestvica samozavesti pri učenju kemije po-
vezana z dosežkom pri kemiji. Na podlagi regresijske analize povezano-
sti samozavesti pri učenju kemije in dosežka pri kemiji ugotavljamo, da
med spremenljivkama obstaja povezanost pri učencih v vseh mejnikih zna-
nja. Korelacijski koeficient r nam pove, da je povezava med spremenljivka-
ma pri učencih, umeščenih v mejnik visoke, srednje in nizke ravni znanja,
neznatna ter statistično neznačilna (t < 2, p > 0,13). Pri učencih, umešče-
nih v mejnik najvišje ravni znanja, je povezava med spremenljivkama niz-
ka, vendar statistično značilna (t > 2, p = 0,00). Iz regresijskega koeficien-
ta (b = 4,48) sklepamo, da je večja samozavest pri učenju kemije učencev v
mejniku najvišje ravni znanja povezana z višjim dosežkom. Samozavest pri
kemiji pojasni variabilnost višjega dosežka v 5,1 %. Ostalo je pojasnjeno z
drugimi dejavniki.
Nadalje nas je zanimala še povezanost sodelovanja učencev pri pouku
kemije in dosežka pri kemiji. Na podlagi regresijske analize povezanosti so-
delovanja učencev pri pouku kemije in dosežka pri kemiji ugotavljamo, da
med spremenljivkama obstaja neznatna povezanost pri učencih v mejniku
najvišje, visoke in srednje ravni znanja. Pri učencih, umeščenih v mejnik
visoke in srednje ravni, povezava ni statistično pomembna (t < 2, p > 0,52),
medtem ko je pri učencih, umeščenih v mejnik najvišje ravni znanja, pove-
zava med spremenljivkama statistično značilna (t > 2, p = 0,01). Iz regresij-
skega koeficienta (b = 2,88) sklepamo, da je večje sodelovanje učencev pri
pouku kemije v mejniku najvišje ravni znanja povezano z višjim dosežkom.
Sodelovanje učencev pri pouku kemije pojasni variabilnost višjega dosežka
v 1,3 %. Ostalo je pojasnjeno z drugimi dejavniki.
Nazadnje nas je zanimalo, kako je lestvica vrednotenja znanja kemije
povezana z dosežkom pri kemiji. Na podlagi regresijske analize povezano-
sti vrednotenja znanja kemije in dosežka pri kemiji je bilo ugotovljeno, da
med spremenljivkama obstaja odvisnost (povezanost) pri učencih na vseh
mejnikih znanja. Korelacijski koeficient r nam pove, da je povezava med
spremenljivkama pri vseh učencih neznatna, vendar statistično neznačil-
na (t < 2, p > 0,05).
Ugotovili smo, da so stališča učencev – naklonjenost učenju kemi-
je, samozavest pri učenju kemije, sodelovanje učencev pri pouku kemije
– statistično pomembno povezana z dosežki iz kemiji le pri učencih, ki so
se umestili v mejnik najvišje ravni znanja. Na učence, ki so se umestili v
mejnik najvišje ravni znanja, vpliva učenčeva naklonjenost učenju kemije
(učenci se z veseljem učijo kemijo, kemija se jim ne zdi dolgočasna, pri ke-
228
Zanimalo nas je še, kako je lestvica samozavesti pri učenju kemije po-
vezana z dosežkom pri kemiji. Na podlagi regresijske analize povezano-
sti samozavesti pri učenju kemije in dosežka pri kemiji ugotavljamo, da
med spremenljivkama obstaja povezanost pri učencih v vseh mejnikih zna-
nja. Korelacijski koeficient r nam pove, da je povezava med spremenljivka-
ma pri učencih, umeščenih v mejnik visoke, srednje in nizke ravni znanja,
neznatna ter statistično neznačilna (t < 2, p > 0,13). Pri učencih, umešče-
nih v mejnik najvišje ravni znanja, je povezava med spremenljivkama niz-
ka, vendar statistično značilna (t > 2, p = 0,00). Iz regresijskega koeficien-
ta (b = 4,48) sklepamo, da je večja samozavest pri učenju kemije učencev v
mejniku najvišje ravni znanja povezana z višjim dosežkom. Samozavest pri
kemiji pojasni variabilnost višjega dosežka v 5,1 %. Ostalo je pojasnjeno z
drugimi dejavniki.
Nadalje nas je zanimala še povezanost sodelovanja učencev pri pouku
kemije in dosežka pri kemiji. Na podlagi regresijske analize povezanosti so-
delovanja učencev pri pouku kemije in dosežka pri kemiji ugotavljamo, da
med spremenljivkama obstaja neznatna povezanost pri učencih v mejniku
najvišje, visoke in srednje ravni znanja. Pri učencih, umeščenih v mejnik
visoke in srednje ravni, povezava ni statistično pomembna (t < 2, p > 0,52),
medtem ko je pri učencih, umeščenih v mejnik najvišje ravni znanja, pove-
zava med spremenljivkama statistično značilna (t > 2, p = 0,01). Iz regresij-
skega koeficienta (b = 2,88) sklepamo, da je večje sodelovanje učencev pri
pouku kemije v mejniku najvišje ravni znanja povezano z višjim dosežkom.
Sodelovanje učencev pri pouku kemije pojasni variabilnost višjega dosežka
v 1,3 %. Ostalo je pojasnjeno z drugimi dejavniki.
Nazadnje nas je zanimalo, kako je lestvica vrednotenja znanja kemije
povezana z dosežkom pri kemiji. Na podlagi regresijske analize povezano-
sti vrednotenja znanja kemije in dosežka pri kemiji je bilo ugotovljeno, da
med spremenljivkama obstaja odvisnost (povezanost) pri učencih na vseh
mejnikih znanja. Korelacijski koeficient r nam pove, da je povezava med
spremenljivkama pri vseh učencih neznatna, vendar statistično neznačil-
na (t < 2, p > 0,05).
Ugotovili smo, da so stališča učencev – naklonjenost učenju kemi-
je, samozavest pri učenju kemije, sodelovanje učencev pri pouku kemije
– statistično pomembno povezana z dosežki iz kemiji le pri učencih, ki so
se umestili v mejnik najvišje ravni znanja. Na učence, ki so se umestili v
mejnik najvišje ravni znanja, vpliva učenčeva naklonjenost učenju kemije
(učenci se z veseljem učijo kemijo, kemija se jim ne zdi dolgočasna, pri ke-
228
