Page 227 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 227
povezanost dejavnikov z dosežki učencev pr i kemiji v r azisk avi timss 2011
Učenci v mejniku najvišje ravni znanja so poleg vseh nalog iz nižjih
mejnikov uspešno rešili preostalo nalogo odprtega tipa. Uspešno so rešili
tudi pet nalog in neuspešno eno nalogo izbirnega tipa.
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je učenčevo znanje po posame-
znih mejnikih povezano z vsebinskimi področji kemije. Učenci v mejni-
ku nizke in srednje ravni znanja so bili neuspešni pri reševanju vseh nalog
z vsebinskega področja lastnosti snovi. Z vsebinskega področja kemijske
spremembe so uspešno rešili samo eno nalogo, medtem ko so dobro reše-
vali naloge z vsebinskega področja delitev in sestava snovi, saj so jih uspeš-
no rešili več kot polovico. Z znanjem učencev so povezana tudi kognitivna
področja, ki jih naloge preverjajo. Učenci iz mejnika nizke ravni znanja so
bili neuspešni pri reševanju nalog z najvišjega kognitivnega področja, skle-
panje in utemeljevanje, kar je razumljivo. Učenci iz mejnika srednje ravni
znanja pa niso uspeli rešiti niti ene naloge več kot učenci iz mejnika nizke
ravni znanja s kognitivnega področja uporaba znanja. Uspešno pa so reši-
li tri naloge z najvišjega kognitivnega področja, sklepanje in utemeljevanje.
Pomemben pa je tudi tip naloge. Učenci iz mejnika nizke ravni znanja so
uspešno rešili samo eno nalogo odprtega tipa od šestih nalog, ki so jih us-
pešno rešili, medtem ko so učenci iz mejnika srednje ravni znanja rešili štiri
naloge odprtega tipa od enajstih uspešno rešenih. Lahko rečemo, da se de-
javniki, kot so vsebinska področja, kognitivna področja in tip nalog, pove-
zujejo z učenčevim znanjem na posameznih mejnikih znanja.
Nadalje smo z regresijsko analizo ugotavljali povezanost lestvic stali-
šč učencev: naklonjenost učenju kemije, samozavest pri učenju kemije, so-
delovanje učencev pri pouku kemije in vrednotenje pomena kemije z do-
sežki iz kemije.
Na podlagi regresijske analize povezanosti naklonjenosti učenju ke-
mije in kemijskega dosežka je bilo ugotovljeno, da med njima obstaja od-
visnost (povezanost) pri učencih, ki so se umestili v mejnik najvišje (r =
0,154) in v mejnik visoke ravni znanja (r = 0,037). Korelacijski koeficient r
nam pove, da je povezava med spremenljivkama pri učencih, umeščenih v
mejnik visoke ravni znanja, neznatna in statistično neznačilna (t < 2, p =
0,40). Pri učencih, umeščenih v mejnik najvišje ravni znanja, je povezava
med spremenljivkama nizka, vendar statistično značilna (t > 2, p = 0,00).
Iz regresijskega koeficienta (b = 3,28) sklepamo, da je večja učenčeva nak-
lonjenost učenju kemije povezana z višjim dosežkom. Naklonjenost učenju
kemije pojasni variabilnost višjega dosežka v 2,4 %. Ostalih 97,6 % je pojas-
njenih z drugimi dejavniki.
227
Učenci v mejniku najvišje ravni znanja so poleg vseh nalog iz nižjih
mejnikov uspešno rešili preostalo nalogo odprtega tipa. Uspešno so rešili
tudi pet nalog in neuspešno eno nalogo izbirnega tipa.
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je učenčevo znanje po posame-
znih mejnikih povezano z vsebinskimi področji kemije. Učenci v mejni-
ku nizke in srednje ravni znanja so bili neuspešni pri reševanju vseh nalog
z vsebinskega področja lastnosti snovi. Z vsebinskega področja kemijske
spremembe so uspešno rešili samo eno nalogo, medtem ko so dobro reše-
vali naloge z vsebinskega področja delitev in sestava snovi, saj so jih uspeš-
no rešili več kot polovico. Z znanjem učencev so povezana tudi kognitivna
področja, ki jih naloge preverjajo. Učenci iz mejnika nizke ravni znanja so
bili neuspešni pri reševanju nalog z najvišjega kognitivnega področja, skle-
panje in utemeljevanje, kar je razumljivo. Učenci iz mejnika srednje ravni
znanja pa niso uspeli rešiti niti ene naloge več kot učenci iz mejnika nizke
ravni znanja s kognitivnega področja uporaba znanja. Uspešno pa so reši-
li tri naloge z najvišjega kognitivnega področja, sklepanje in utemeljevanje.
Pomemben pa je tudi tip naloge. Učenci iz mejnika nizke ravni znanja so
uspešno rešili samo eno nalogo odprtega tipa od šestih nalog, ki so jih us-
pešno rešili, medtem ko so učenci iz mejnika srednje ravni znanja rešili štiri
naloge odprtega tipa od enajstih uspešno rešenih. Lahko rečemo, da se de-
javniki, kot so vsebinska področja, kognitivna področja in tip nalog, pove-
zujejo z učenčevim znanjem na posameznih mejnikih znanja.
Nadalje smo z regresijsko analizo ugotavljali povezanost lestvic stali-
šč učencev: naklonjenost učenju kemije, samozavest pri učenju kemije, so-
delovanje učencev pri pouku kemije in vrednotenje pomena kemije z do-
sežki iz kemije.
Na podlagi regresijske analize povezanosti naklonjenosti učenju ke-
mije in kemijskega dosežka je bilo ugotovljeno, da med njima obstaja od-
visnost (povezanost) pri učencih, ki so se umestili v mejnik najvišje (r =
0,154) in v mejnik visoke ravni znanja (r = 0,037). Korelacijski koeficient r
nam pove, da je povezava med spremenljivkama pri učencih, umeščenih v
mejnik visoke ravni znanja, neznatna in statistično neznačilna (t < 2, p =
0,40). Pri učencih, umeščenih v mejnik najvišje ravni znanja, je povezava
med spremenljivkama nizka, vendar statistično značilna (t > 2, p = 0,00).
Iz regresijskega koeficienta (b = 3,28) sklepamo, da je večja učenčeva nak-
lonjenost učenju kemije povezana z višjim dosežkom. Naklonjenost učenju
kemije pojasni variabilnost višjega dosežka v 2,4 %. Ostalih 97,6 % je pojas-
njenih z drugimi dejavniki.
227
