Page 220 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 220
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
ci zaradi dvostopenjske stratifikacije pridobijo uteži, ki odražajo, kolikšen
delež populacije učencev predstavlja posamezni vzorčeni učenec. V izraču-
nih vedno lahko vidimo, da se nanašajo na celotno populacijo in ne le na
vzorec. Standardna napaka deleža učencev, npr. po kategorijah odgovorov
na stališčno vprašanje, pa je posledica napake pri vzorčenju in odsotnosti
vzorčenih enot pri pridobivanju odgovorov. Zaradi pravilnega izračuna na-
pak in dosežkov je pomembna uporaba IDB Analyzerja.
Od cikla raziskave TIMSS 2011 dalje se podobna metoda uporablja
tudi za izračun indeksov dejavnikov pridobivanja znanja. Vsebinsko po-
dobna vprašanja iz vprašalnikov za učence in učitelje so povezana v lestvi-
ce, ki opisujejo določene spremljajoče kazalce, kot so učenčeva samozavest,
veselje do učenja predmeta in kako učenci znanje vrednotijo za kasnejše
življenje pa tudi težave pri izvajanju pouka na šoli in omejitve, ki jih ču-
tijo učitelji pri svojem delu. Ker vsi učenci odgovarjajo na vsa zastavljena
vprašanja, so rezultati modeliranja dejavnikov za vsakega učenca posame-
zne vrednosti na lestvicah, pri računanju z njimi pa ni potreben korak pre-
ko verjetnih vrednosti. Dejavniki so v glavnem namenjeni primerjavam v
znanju med učenci, ki se po določenem dejavniku razlikujejo. Zato so le-
stvice dejavnikov običajno razdeljene na tri intervale vrednosti, ki določa-
jo nizko, srednjo in visoko vrednost na lestvici, imenovane nizek, srednji in
visok indeks. Poročilo o razlikah med učenci obsega izračune povprečnih
dosežkov učencev, ki se po vrednosti na lestvici dejavnika umeščajo v sku-
pino z nizkim, s srednjim in z visokim indeksom (Martin in Mullis, 2012).
Mejniki znanja
Izmerjeni dosežki v raziskavah TIMSS poročajo o učenčevi uspešnosti na
preizkusu znanja s posameznega naravoslovnega področja – kemije, biolo-
gije, fizike in vsebin iz ved o Zemlji, nič pa ne povedo o tem, katero znanje je
učenec z določenim številom doseženih točk na preizkusu znanja pokazal
in kaj zna več od učenca, ki je dosegel manj točk na istem preizkusu. Mej-
niki znanja določajo tipična znanja učencev, ki so dosegli nižje, srednje, vi-
soko ali najvišje število točk (Japelj Pavešić idr., 2012).
Učenčev dosežek lahko dobro razložimo z analizo lestvice skaliranja,
v kateri so dosežki povezani s pomočjo teorije na postavko (IRT – Item Re-
sponse Theory) in poročanja o doseženem številu točk na lestvici dosežkov
od 0 do 1000 s povprečjem 500 točk in standardnim odklonom 100 točk.
Mednarodni mejniki znanja dajejo informacijo o tem, kaj učenci vedo
oz. znajo na različnih točkah vzdolž lestvice dosežkov. Že iz prejšnjih raz-
220
ci zaradi dvostopenjske stratifikacije pridobijo uteži, ki odražajo, kolikšen
delež populacije učencev predstavlja posamezni vzorčeni učenec. V izraču-
nih vedno lahko vidimo, da se nanašajo na celotno populacijo in ne le na
vzorec. Standardna napaka deleža učencev, npr. po kategorijah odgovorov
na stališčno vprašanje, pa je posledica napake pri vzorčenju in odsotnosti
vzorčenih enot pri pridobivanju odgovorov. Zaradi pravilnega izračuna na-
pak in dosežkov je pomembna uporaba IDB Analyzerja.
Od cikla raziskave TIMSS 2011 dalje se podobna metoda uporablja
tudi za izračun indeksov dejavnikov pridobivanja znanja. Vsebinsko po-
dobna vprašanja iz vprašalnikov za učence in učitelje so povezana v lestvi-
ce, ki opisujejo določene spremljajoče kazalce, kot so učenčeva samozavest,
veselje do učenja predmeta in kako učenci znanje vrednotijo za kasnejše
življenje pa tudi težave pri izvajanju pouka na šoli in omejitve, ki jih ču-
tijo učitelji pri svojem delu. Ker vsi učenci odgovarjajo na vsa zastavljena
vprašanja, so rezultati modeliranja dejavnikov za vsakega učenca posame-
zne vrednosti na lestvicah, pri računanju z njimi pa ni potreben korak pre-
ko verjetnih vrednosti. Dejavniki so v glavnem namenjeni primerjavam v
znanju med učenci, ki se po določenem dejavniku razlikujejo. Zato so le-
stvice dejavnikov običajno razdeljene na tri intervale vrednosti, ki določa-
jo nizko, srednjo in visoko vrednost na lestvici, imenovane nizek, srednji in
visok indeks. Poročilo o razlikah med učenci obsega izračune povprečnih
dosežkov učencev, ki se po vrednosti na lestvici dejavnika umeščajo v sku-
pino z nizkim, s srednjim in z visokim indeksom (Martin in Mullis, 2012).
Mejniki znanja
Izmerjeni dosežki v raziskavah TIMSS poročajo o učenčevi uspešnosti na
preizkusu znanja s posameznega naravoslovnega področja – kemije, biolo-
gije, fizike in vsebin iz ved o Zemlji, nič pa ne povedo o tem, katero znanje je
učenec z določenim številom doseženih točk na preizkusu znanja pokazal
in kaj zna več od učenca, ki je dosegel manj točk na istem preizkusu. Mej-
niki znanja določajo tipična znanja učencev, ki so dosegli nižje, srednje, vi-
soko ali najvišje število točk (Japelj Pavešić idr., 2012).
Učenčev dosežek lahko dobro razložimo z analizo lestvice skaliranja,
v kateri so dosežki povezani s pomočjo teorije na postavko (IRT – Item Re-
sponse Theory) in poročanja o doseženem številu točk na lestvici dosežkov
od 0 do 1000 s povprečjem 500 točk in standardnim odklonom 100 točk.
Mednarodni mejniki znanja dajejo informacijo o tem, kaj učenci vedo
oz. znajo na različnih točkah vzdolž lestvice dosežkov. Že iz prejšnjih raz-
220
