Page 202 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 202
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
zala tudi raziskava Lusardijeve in Mitchellove (2008). Njeni rezultati so po-
kazali, da so ovdovele ženske v ZDA bolj izpostavljene revščini v starosti,
manjša je verjetnost, da načrtujejo za pokojninsko varčevanje, poleg tega
pa je tudi njihova finančna pismenost nižja od ostale populacije. Izjema
pravilu, da so moški bolj podkovani na področju finančne pismenosti kot
ženske, pa je le raziskava Bucher-Koenenove in Lusardijeve (2011). Raziska-
vo sta avtorici izvajali v Nemčiji, kjer se je pokazalo, da v vzhodnem delu
Nemčije med spoloma ni razlike v finančni pismenosti.
Finančna pismenost in starost: Najvišjo stopnjo finančne pismenosti
dosegajo odrasli (nekje med 25 in 65 leti), najnižjo stopnjo pa v splošnem
dosegajo mladi in starejši. V ZDA posamezniki v srednji skupini, torej od-
rasli med 25 in 65 leti, v splošnem dosegajo kar za 5 % boljše rezultate kot
tisti, ki so mlajši od 25 ali starejši od 65 let (Xu in Zia, 2012: 11). Takšno po-
razdelitev znanja bi lahko pripisali akumulaciji znanja do določene staros-
ti, nato pa se to znanje kot posledica starosti in zmanjšane kognitivne spo-
sobnosti začne zmanjševati (Finke, Howe in Huston, 2011).
Finančna pismenost, izobrazba in dohodek: V splošnem raziskave ugo-
tavljajo, da posamezniki z višjo izobrazbo dosegajo tudi višjo stopnjo fi-
nančne pismenosti. Prav tako večina raziskav potrjuje pozitivno poveza-
nost med finančno pismenostjo in višino dohodka, nekatere pa se ukvarjajo
celo z vprašanjem, ali finančna pismenost vpliva na višino dohodka posa-
meznika (Xu in Zia, 2012: 13).
Finančna pismenost in otroci: Otrok preko različnih aktivnosti spoz-
nava zakonitosti finančnega sveta in se tako uči. Izkušnje z denarjem in
osebnimi financami pridobi preko upravljanja z žepnino, varčevanja za ot-
roke v banki ali v šolski hranilnici, preko različnih izobraževanj, medijev
itd. Predstave in prepričanja o gospodarstvu, osebnih financah in ekono-
miji nasploh, ki jih posameznik pridobi skozi svoj osebni razvoj, pa lahko
celo vplivajo na odločitev o nadaljnjem šolanju, karieri in celo na odloči-
tev, za katero stranko se bo posameznik odločil na volitvah (Gunter in Fur-
nham, 1998).
Metodologija
Opis vzorca
Pri analizi podatkov uporabljamo mednarodni vzorec raziskave OECD
Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA iz leta 2012, ko
je bila Slovenija vključena tudi v preverjanje finančne pismenosti 15-letni-
202
zala tudi raziskava Lusardijeve in Mitchellove (2008). Njeni rezultati so po-
kazali, da so ovdovele ženske v ZDA bolj izpostavljene revščini v starosti,
manjša je verjetnost, da načrtujejo za pokojninsko varčevanje, poleg tega
pa je tudi njihova finančna pismenost nižja od ostale populacije. Izjema
pravilu, da so moški bolj podkovani na področju finančne pismenosti kot
ženske, pa je le raziskava Bucher-Koenenove in Lusardijeve (2011). Raziska-
vo sta avtorici izvajali v Nemčiji, kjer se je pokazalo, da v vzhodnem delu
Nemčije med spoloma ni razlike v finančni pismenosti.
Finančna pismenost in starost: Najvišjo stopnjo finančne pismenosti
dosegajo odrasli (nekje med 25 in 65 leti), najnižjo stopnjo pa v splošnem
dosegajo mladi in starejši. V ZDA posamezniki v srednji skupini, torej od-
rasli med 25 in 65 leti, v splošnem dosegajo kar za 5 % boljše rezultate kot
tisti, ki so mlajši od 25 ali starejši od 65 let (Xu in Zia, 2012: 11). Takšno po-
razdelitev znanja bi lahko pripisali akumulaciji znanja do določene staros-
ti, nato pa se to znanje kot posledica starosti in zmanjšane kognitivne spo-
sobnosti začne zmanjševati (Finke, Howe in Huston, 2011).
Finančna pismenost, izobrazba in dohodek: V splošnem raziskave ugo-
tavljajo, da posamezniki z višjo izobrazbo dosegajo tudi višjo stopnjo fi-
nančne pismenosti. Prav tako večina raziskav potrjuje pozitivno poveza-
nost med finančno pismenostjo in višino dohodka, nekatere pa se ukvarjajo
celo z vprašanjem, ali finančna pismenost vpliva na višino dohodka posa-
meznika (Xu in Zia, 2012: 13).
Finančna pismenost in otroci: Otrok preko različnih aktivnosti spoz-
nava zakonitosti finančnega sveta in se tako uči. Izkušnje z denarjem in
osebnimi financami pridobi preko upravljanja z žepnino, varčevanja za ot-
roke v banki ali v šolski hranilnici, preko različnih izobraževanj, medijev
itd. Predstave in prepričanja o gospodarstvu, osebnih financah in ekono-
miji nasploh, ki jih posameznik pridobi skozi svoj osebni razvoj, pa lahko
celo vplivajo na odločitev o nadaljnjem šolanju, karieri in celo na odloči-
tev, za katero stranko se bo posameznik odločil na volitvah (Gunter in Fur-
nham, 1998).
Metodologija
Opis vzorca
Pri analizi podatkov uporabljamo mednarodni vzorec raziskave OECD
Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA iz leta 2012, ko
je bila Slovenija vključena tudi v preverjanje finančne pismenosti 15-letni-
202
