Page 200 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 200
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
ka, okolja, v katerem živi, in kulture, v katero je rojen. Eden od pomembnih
dejavnikov za finančno pismenost v odraslosti pa so tudi izkušnje, ki jih ot-
rok pridobiva preko različnih aktivnosti. Izkušnje z denarjem in osebnimi
financami otrok pridobi npr. preko upravljanja z žepnino, varčevanja za ot-
roke v banki ali v šolski hranilnici, preko različnih izobraževanj, medijev
itd. (Gunter in Furnham, 1998).
Na podlagi izvedenih raziskav je bilo ugotovljeno, da otroci pri 11 ali
12 letih že dosežejo razumevanje denarja in ekonomije odraslega. Na tej
stopnji potrebujejo le še izkušnje, da lahko npr. razumejo kompleksno de-
lovanje ekonomskih institucij, vendar pa je sposobnost razumevanja eko-
nomske strukture v osnovi že taka kot pri odrasli osebi (Webley, 2005). V
prispevku zato s pomočjo podatkov, zbranih v mednarodni raziskavi PISA,
ki je potekala leta 2012 in je preverjala finančno pismenost petnajstletnic in
petnajstletnikov, poskušamo odgovoriti na vprašanja:
– kateri dejavniki (spol, ekonomski in socialni status, posedovanje
bančnega računa, način varčevanja, učenje upravljanja z denar-
jem itd.) napovedujejo stopnjo finančne pismenosti in ali se napo-
vedniki med izbranimi državami razlikujejo ter
– na kakšen način lahko mladostnike opolnomočimo, da se bodo
lahko v odraslosti ustrezno odločali na finančnem področju.
Teoretični okvir
Definicije finančne pismenosti
Obstaja več definicij finančne pismenosti. Temelj večine definicij je znanje
oz. razumevanje vsega, kar spada v ekonomsko sfero, kljub temu pa raz-
lične definicije zahtevajo različno stopnjo znanja, da se ima posameznika
za finančno pismenega. Zato Hung, Parker in Yoong (2009: 12) oblikuje-
jo definicijo, ki v svojem bistvu zaobjema vse zgoraj naštete koncepte: »Fi-
nančna pismenost je znanje o osnovnih ekonomskih in finančnih koncep-
tih, zmožnost uporabe tega znanja in finančnih spretnosti pri učinkovitem
upravljanju finančnih sredstev za finančno dobrobit posameznika skozi ce-
lotno njegovo življenje.«
Prispevek pa izhaja iz splošne definicije, ki jo uporablja Organizaci-
ja za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD). OECD trdi,
da je finančna pismenost kombinacija ozaveščenosti, znanja, sposobnosti,
stališč in vedenja, ki je nujna za pravilne finančne odločitve in doseganje fi-
nančne dobrobiti posameznika (Atkinson in Messy, 2012). Definicija, ki je
200
ka, okolja, v katerem živi, in kulture, v katero je rojen. Eden od pomembnih
dejavnikov za finančno pismenost v odraslosti pa so tudi izkušnje, ki jih ot-
rok pridobiva preko različnih aktivnosti. Izkušnje z denarjem in osebnimi
financami otrok pridobi npr. preko upravljanja z žepnino, varčevanja za ot-
roke v banki ali v šolski hranilnici, preko različnih izobraževanj, medijev
itd. (Gunter in Furnham, 1998).
Na podlagi izvedenih raziskav je bilo ugotovljeno, da otroci pri 11 ali
12 letih že dosežejo razumevanje denarja in ekonomije odraslega. Na tej
stopnji potrebujejo le še izkušnje, da lahko npr. razumejo kompleksno de-
lovanje ekonomskih institucij, vendar pa je sposobnost razumevanja eko-
nomske strukture v osnovi že taka kot pri odrasli osebi (Webley, 2005). V
prispevku zato s pomočjo podatkov, zbranih v mednarodni raziskavi PISA,
ki je potekala leta 2012 in je preverjala finančno pismenost petnajstletnic in
petnajstletnikov, poskušamo odgovoriti na vprašanja:
– kateri dejavniki (spol, ekonomski in socialni status, posedovanje
bančnega računa, način varčevanja, učenje upravljanja z denar-
jem itd.) napovedujejo stopnjo finančne pismenosti in ali se napo-
vedniki med izbranimi državami razlikujejo ter
– na kakšen način lahko mladostnike opolnomočimo, da se bodo
lahko v odraslosti ustrezno odločali na finančnem področju.
Teoretični okvir
Definicije finančne pismenosti
Obstaja več definicij finančne pismenosti. Temelj večine definicij je znanje
oz. razumevanje vsega, kar spada v ekonomsko sfero, kljub temu pa raz-
lične definicije zahtevajo različno stopnjo znanja, da se ima posameznika
za finančno pismenega. Zato Hung, Parker in Yoong (2009: 12) oblikuje-
jo definicijo, ki v svojem bistvu zaobjema vse zgoraj naštete koncepte: »Fi-
nančna pismenost je znanje o osnovnih ekonomskih in finančnih koncep-
tih, zmožnost uporabe tega znanja in finančnih spretnosti pri učinkovitem
upravljanju finančnih sredstev za finančno dobrobit posameznika skozi ce-
lotno njegovo življenje.«
Prispevek pa izhaja iz splošne definicije, ki jo uporablja Organizaci-
ja za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD). OECD trdi,
da je finančna pismenost kombinacija ozaveščenosti, znanja, sposobnosti,
stališč in vedenja, ki je nujna za pravilne finančne odločitve in doseganje fi-
nančne dobrobiti posameznika (Atkinson in Messy, 2012). Definicija, ki je
200
