Page 195 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 195
sposobnost reprezentiranja ulomka z risbo

umestili vse risbe, ki so prikazovale postopek pridobivanja rezultata števil-
skega izraza. Konceptualni tip pa so predstavljale risbe, ki so prikazovale
odnose med števili, ki nastopajo v izrazu (Slika 12).

Slika 12: Proceduralni in konceptualni prikaz.
Podatki, ki smo jih pridobili, so prikazani v spodnji tabeli (Tabela 8).

Tabela 8: Število (f) in strukturni odstotki (f %) vrste udeležencev glede na ustreznost
prikaza ter tip znanja.

ustreznost ustrezno učenci dijaki bodoči učitelji skupaj
prikaza neustrezno f f% f f% f f% f f%
drugo 856 53,7 92 70,8 1108 57,1
379 23,8 27 20,8 160 74,4 445 22,9
skupaj 360 22,6 11 8,5 39 18,1 387 19,9
16 7,4
1595 100 130 100 1940 100
215 100

proceduralno 509 59,5 70 76,1 128 80,0 707 63,8

konceptualno 139 16,2 15 16,3 27 16,9 181 16,3

tip znanja ni mogoče 208 24,3 7 7,6 5 3,1 215 100
določiti

skupaj 1595 100 130 100 215 100 1940 100

Iz podatkov v zgornji tabeli lahko ugotovimo, da so bodoči učitelji tis-
ti, ki so v najvišji meri ponazorili ustrezen prikaz. Sledijo jim dijaki, na
koncu pa so, v malce več kot polovici primerov, enako storili tudi učenci.
Za vse skupine udeležencev pa lahko rečemo, da so prikazi ustreznih risb
relativno nizki, če upoštevamo preprostost zadane naloge. Približno petina
udeležencev je podala risbe, ki so bile prepoznano neustrezne. Iz tabele lah-
ko razberemo tudi, da je pri vseh treh vrstah udeležencev proceduralni tip
znanja prevladujoč. Konceptualni tip pa je pri vseh treh vrstah udeležencev

195
   190   191   192   193   194   195   196   197   198   199   200