Page 122 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 122
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
timi sistemsko vzpostavljeni v okviru nacionalnih strategij za preprečeva-
nje zgodnjega opuščanja izobraževanja. Navedeno v šolski praksi pome-
ni, da v primeru, ko kdo izmed izobraževalnega osebja zazna, da pri dolo-
čenem učencu obstaja tveganje za zgodnje opuščanje izobraževanja, tega
učenca vključi v obravnavo pri kontinuirano delujočem šolskem multipro-
fesionalnem timu, ki poleg šolskih akterjev (učitelj, svetovalni delavec, rav-
natelj) vključuje tudi zunanje akterje z drugih področij (npr. socialni dela-
vec, medicinska sestra). Ti akterji nato v večkratni skupni razpravi skušajo
za določenega učenca poiskati najprimernejše rešitve. Projekt TITA v med-
narodni primerjalni perspektivi spremlja in vrednoti delovanje takšnih
multiprofesionalnih timov v praksi ter razvija inovativna spletna usposa-
bljanja, pripomočke in dejavnosti za izboljševanje uspešnosti njihovega de-
lovanja (npr. videoposnetki dejanskih srečanj multiprofesionalnih timov
na šolah, vključno z analizo in refleksijo dogajanja). V nadaljevanju pred-
stavljamo pregled znanstvenih podlag, na osnovi katerih smo v projektu
TITA identificirali dejavnike uspešnega multiprofesionalnega sodelovanja.
Znanstvenoraziskovalni uvidi v multiprofesionalno
sodelovanje
Konceptualni izzivi raziskovanja
Pri pregledu znanstvene literature ugotavljamo, da različne znanstvene di-
scipline (teorija organizacij, politične znanosti, psihologija) multiprofesi-
onalno sodelovanje obravnavajo z zelo različnih zornih kotov, izsledki
njihovih raziskav pa dajejo raznolike (tudi neskladne) ugotovitve glede de-
lovanja multiprofesionalnih timov v praksi (glej npr. tudi Gray in Wood,
1991; Hood, 2005; Tosun in Lang, 2013). Različne znanstvene discipline pri
tem uporabljajo zelo različno, a v vsebinskem smislu prepletajočo se ter-
minologijo1 (npr. multi-professional/multi-agency/multi-stakeholder/mul-
ti-disciplinary/inter-sectoral cooperation/collaboration/coordination) ter
obravnavajo zelo raznolike oblike multiprofesionalnega sodelovanja:
a) vertikalno/horizontalno sodelovanje (med posameznimi odloče-
valskimi ravnmi (EU, nacionalnimi, regionalnimi, lokalnimi));
b) vključeni akterji (dveh ali več držav, organizacij, posameznikov);
c) časovna dimenzija (začasno/institucionalizirano oblikovanje/iz-
vajanje javnih politik);
1 V članku uporabljamo najbolj ustaljen slovenski izraz, tj. multiprofesionalno sode-
lovanje.
122
timi sistemsko vzpostavljeni v okviru nacionalnih strategij za preprečeva-
nje zgodnjega opuščanja izobraževanja. Navedeno v šolski praksi pome-
ni, da v primeru, ko kdo izmed izobraževalnega osebja zazna, da pri dolo-
čenem učencu obstaja tveganje za zgodnje opuščanje izobraževanja, tega
učenca vključi v obravnavo pri kontinuirano delujočem šolskem multipro-
fesionalnem timu, ki poleg šolskih akterjev (učitelj, svetovalni delavec, rav-
natelj) vključuje tudi zunanje akterje z drugih področij (npr. socialni dela-
vec, medicinska sestra). Ti akterji nato v večkratni skupni razpravi skušajo
za določenega učenca poiskati najprimernejše rešitve. Projekt TITA v med-
narodni primerjalni perspektivi spremlja in vrednoti delovanje takšnih
multiprofesionalnih timov v praksi ter razvija inovativna spletna usposa-
bljanja, pripomočke in dejavnosti za izboljševanje uspešnosti njihovega de-
lovanja (npr. videoposnetki dejanskih srečanj multiprofesionalnih timov
na šolah, vključno z analizo in refleksijo dogajanja). V nadaljevanju pred-
stavljamo pregled znanstvenih podlag, na osnovi katerih smo v projektu
TITA identificirali dejavnike uspešnega multiprofesionalnega sodelovanja.
Znanstvenoraziskovalni uvidi v multiprofesionalno
sodelovanje
Konceptualni izzivi raziskovanja
Pri pregledu znanstvene literature ugotavljamo, da različne znanstvene di-
scipline (teorija organizacij, politične znanosti, psihologija) multiprofesi-
onalno sodelovanje obravnavajo z zelo različnih zornih kotov, izsledki
njihovih raziskav pa dajejo raznolike (tudi neskladne) ugotovitve glede de-
lovanja multiprofesionalnih timov v praksi (glej npr. tudi Gray in Wood,
1991; Hood, 2005; Tosun in Lang, 2013). Različne znanstvene discipline pri
tem uporabljajo zelo različno, a v vsebinskem smislu prepletajočo se ter-
minologijo1 (npr. multi-professional/multi-agency/multi-stakeholder/mul-
ti-disciplinary/inter-sectoral cooperation/collaboration/coordination) ter
obravnavajo zelo raznolike oblike multiprofesionalnega sodelovanja:
a) vertikalno/horizontalno sodelovanje (med posameznimi odloče-
valskimi ravnmi (EU, nacionalnimi, regionalnimi, lokalnimi));
b) vključeni akterji (dveh ali več držav, organizacij, posameznikov);
c) časovna dimenzija (začasno/institucionalizirano oblikovanje/iz-
vajanje javnih politik);
1 V članku uporabljamo najbolj ustaljen slovenski izraz, tj. multiprofesionalno sode-
lovanje.
122
