Page 69 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 69
študija primera: moderna galerija 69
lerija je ob ponedeljkih zaprta), po štiri ure na dan (prvi teden popoldan,
od 14. do 18. ure, drugi teden pa dopoldan, od 10. do 14. ure). Obiskoval-
ci javnih, nacionalnih galerij so vajeni, da so opazovani, saj si eksponate
praviloma ogledujejo pod budnim očesom varnostnikov. To je bilo opa-
zovanje brez udeležbe. Prvi teden sem bila locirana na začetku prvega
prostora, na točki s pogledom na začetek obeh poti ogleda, drugi teden
pa sredi drugega razstavnega prostora ob vhodu v prostor avantgarde (na
sliki 2 sta z rdečo piko označeni točki opazovanja). Zbirala sem podat-
ke o tem, katero pot ogleda obiskovalec ubere, ali uporablja knjižni vo-
dnik ali ne, kako poteka interakcija z eksponati (posebej me je zanimalo,
ali bere napise) ter kako se znajde v prostoru avantgarde (predvsem, kako
usmerja svojo pozornost), kjer se teksti in artefakti zlivajo v celoto in kjer
je prostor en sam eksponat (tu sem tudi merila čas, ki ga obiskovalec pre-
živi v prostoru). Zabeležila sem tudi kakšna druga opažanja, ki so v ti-
stem trenutku pritegnila mojo pozornost. V prvem tednu sem opazovala
51 obiskovalcev, v drugem 31, skupaj torej 82 obiskovalcev.
Postavitev/razstava
Razstava z deli iz zbirke Moderne galerije (in z nekaterimi deli iz drugih
slovenskih in tujih ustanov ter iz zasebnih zbirk) predstavlja razvoj slo-
venske umetnosti v 20. stoletju. Časovno sega več kot sto let nazaj v zgo-
dovino likovne umetnosti. Začne se s slovenskimi impresionisti oziro-
ma vstopom likovnega modernizma v slovenski prostor (najstarejše pre-
zentirano delo je slika Matije Jame Pejsaž (Vrt) iz leta 1904) in konča z
deli iz devetdesetih let. V bistvu gre torej za razstavo starejše, moderne
umetnosti, pri čemer so prezentirana dela tako preminulih kot še žive-
čih umetnikov.
Od prejšnjih stalnih razstav se ta razstava po razlikuje v tem, da pr-
vič vključuje avantgardo dvajsetih let, partizansko umetnost in fotogra-
fijo. Novosti sta tudi pregled umetnostnega sistema na Slovenskem v 20.
stoletju in način(i) ogledovanja.
Načrt, ki ga obiskovalec brezplačno prejme ob nakupu vstopnice, z
njim pa tudi nekaj osnovnih informacij o razstavi, kaže vsebinsko razpo-
reditev (slika 2). Razstava je postavljena v petih pravokotnih prostorih,
od katerih so trije predeljeni, in se konča v prostoru za vhodno avlo, kjer
je informativni center oziroma blagajna. Iz načrta sta razvidni dve pred-
videni poti ogleda: kronološka in problemska.
V raziskavi je predmet analize razstava sama po sebi, in sicer prostor-
ske in tekstovne interpretacije umetnin, prav tako pa so na tej razstavi,
kot že rečeno, potekali intervjuji in opazovanje obiskovalcev.
lerija je ob ponedeljkih zaprta), po štiri ure na dan (prvi teden popoldan,
od 14. do 18. ure, drugi teden pa dopoldan, od 10. do 14. ure). Obiskoval-
ci javnih, nacionalnih galerij so vajeni, da so opazovani, saj si eksponate
praviloma ogledujejo pod budnim očesom varnostnikov. To je bilo opa-
zovanje brez udeležbe. Prvi teden sem bila locirana na začetku prvega
prostora, na točki s pogledom na začetek obeh poti ogleda, drugi teden
pa sredi drugega razstavnega prostora ob vhodu v prostor avantgarde (na
sliki 2 sta z rdečo piko označeni točki opazovanja). Zbirala sem podat-
ke o tem, katero pot ogleda obiskovalec ubere, ali uporablja knjižni vo-
dnik ali ne, kako poteka interakcija z eksponati (posebej me je zanimalo,
ali bere napise) ter kako se znajde v prostoru avantgarde (predvsem, kako
usmerja svojo pozornost), kjer se teksti in artefakti zlivajo v celoto in kjer
je prostor en sam eksponat (tu sem tudi merila čas, ki ga obiskovalec pre-
živi v prostoru). Zabeležila sem tudi kakšna druga opažanja, ki so v ti-
stem trenutku pritegnila mojo pozornost. V prvem tednu sem opazovala
51 obiskovalcev, v drugem 31, skupaj torej 82 obiskovalcev.
Postavitev/razstava
Razstava z deli iz zbirke Moderne galerije (in z nekaterimi deli iz drugih
slovenskih in tujih ustanov ter iz zasebnih zbirk) predstavlja razvoj slo-
venske umetnosti v 20. stoletju. Časovno sega več kot sto let nazaj v zgo-
dovino likovne umetnosti. Začne se s slovenskimi impresionisti oziro-
ma vstopom likovnega modernizma v slovenski prostor (najstarejše pre-
zentirano delo je slika Matije Jame Pejsaž (Vrt) iz leta 1904) in konča z
deli iz devetdesetih let. V bistvu gre torej za razstavo starejše, moderne
umetnosti, pri čemer so prezentirana dela tako preminulih kot še žive-
čih umetnikov.
Od prejšnjih stalnih razstav se ta razstava po razlikuje v tem, da pr-
vič vključuje avantgardo dvajsetih let, partizansko umetnost in fotogra-
fijo. Novosti sta tudi pregled umetnostnega sistema na Slovenskem v 20.
stoletju in način(i) ogledovanja.
Načrt, ki ga obiskovalec brezplačno prejme ob nakupu vstopnice, z
njim pa tudi nekaj osnovnih informacij o razstavi, kaže vsebinsko razpo-
reditev (slika 2). Razstava je postavljena v petih pravokotnih prostorih,
od katerih so trije predeljeni, in se konča v prostoru za vhodno avlo, kjer
je informativni center oziroma blagajna. Iz načrta sta razvidni dve pred-
videni poti ogleda: kronološka in problemska.
V raziskavi je predmet analize razstava sama po sebi, in sicer prostor-
ske in tekstovne interpretacije umetnin, prav tako pa so na tej razstavi,
kot že rečeno, potekali intervjuji in opazovanje obiskovalcev.
