Page 64 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 64
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
ne umetnosti razumejo in podoživljajo v specifičnem umetnostnem mu-
zeju razstavljena in interpretirana umetniška dela. V tem muzeju je in-
terpretacija pomenila samo razstavo (postavitev in vanjo umeščeni na-
pisi), muzej pa je izdal tudi knjižni vodnik in organiziral vodene oglede
po razstavi. Vse troje – razstava, knjižni vodnik in vodeni ogledi – je bilo
vir podatkov o umetnostnozgodovinskem diskurzu. Razstavo so odprli
sredi poletja, raziskava se je začela nekaj tednov po njenem odprtju. Ga-
lerija je po nekaj letih spet odprla svoja vrata; nova brošura ter prvi naja-
vljeni vodeni ogledi so potrdili, da lahko ta vidik koncepta interpretaci-
je dobro raziščem. Za tretji, zadnji sklop podatkov sem se odločila naza-
dnje. K temu me je v procesu raziskovanja sproti napeljevala iz zbranih
podatkov oblikovana potreba po boljšem razumevanju celotne situacije.
Gre za podatke o institucionalnem diskurzu – kako ta slovenski ume-
tnostni muzej razume in uveljavlja svojo vzgojno-izobraževalno vlogo –,
ki sem jih pridobila v temeljnem kulturnopolitičnem strateškem doku-
mentu ter v izbranih dokumentih o razstavi. Razstava je bila novost in
skupaj s prenovo in predvsem novo enoto razlog za to, da je ta kulturna
institucija rekonceptualizirala svojo vlogo. Omenjeni sklop podatkov je
v primerjavi z ostalima nekoliko manj obsežen, ni pa skromen: temelji na
nacionalnih programih za kulturo, umetnostnozgodovinskih kritikah
razstave v časopisih in na informacijah o razstavi, ki jih je galerija objavi-
la na spletnih straneh, da bi spromovirala razstavo.
Pridobivanje podatkov je potekalo z vmesnimi prekinitvami deset
mesecev: od konca septembra 2011, ko sem se udeležila prvega javne-
ga ogleda, do začetka julija 2012, ko sem naredila zadnji intervju. Vmes
sem izvedla dvotedensko opazovanje, si večkrat ogledala razstavo, kupila
knjižni vodnik ter zbrala kritike razstave in druge objave o razstavi. Pri
intervjujih sem bila najmanj odvisna od sebe; prilagajala sem se časov-
ni razpoložljivosti udeležencev, včasih je bilo treba kakšen intervju tudi
prestaviti. Skupaj z analizo je raziskava potekala več kot leto dni.
V nadaljevanju podrobneje predstavljam empirično gradivo, na ka-
terem temeljijo v naslednjem poglavju predstavljeni in analizirani rezul-
tati raziskave. Ker je obsežnejši del gradiva (intervjuji in opazovanje) na-
stal na mojo pobudo, so temu primerno predstavljene tudi okoliščine
njegovega nastanka.
Opazovanje in intervjuvanje obiskovalcev
Intervjuvanje in opazovanje sta tehniki, ki se pogosto uporabljata v mu-
zejskih raziskavah. V tej raziskavi je bilo opazovanje podrejeno intervju-
vanju, zato je predstavljeno na koncu.
ne umetnosti razumejo in podoživljajo v specifičnem umetnostnem mu-
zeju razstavljena in interpretirana umetniška dela. V tem muzeju je in-
terpretacija pomenila samo razstavo (postavitev in vanjo umeščeni na-
pisi), muzej pa je izdal tudi knjižni vodnik in organiziral vodene oglede
po razstavi. Vse troje – razstava, knjižni vodnik in vodeni ogledi – je bilo
vir podatkov o umetnostnozgodovinskem diskurzu. Razstavo so odprli
sredi poletja, raziskava se je začela nekaj tednov po njenem odprtju. Ga-
lerija je po nekaj letih spet odprla svoja vrata; nova brošura ter prvi naja-
vljeni vodeni ogledi so potrdili, da lahko ta vidik koncepta interpretaci-
je dobro raziščem. Za tretji, zadnji sklop podatkov sem se odločila naza-
dnje. K temu me je v procesu raziskovanja sproti napeljevala iz zbranih
podatkov oblikovana potreba po boljšem razumevanju celotne situacije.
Gre za podatke o institucionalnem diskurzu – kako ta slovenski ume-
tnostni muzej razume in uveljavlja svojo vzgojno-izobraževalno vlogo –,
ki sem jih pridobila v temeljnem kulturnopolitičnem strateškem doku-
mentu ter v izbranih dokumentih o razstavi. Razstava je bila novost in
skupaj s prenovo in predvsem novo enoto razlog za to, da je ta kulturna
institucija rekonceptualizirala svojo vlogo. Omenjeni sklop podatkov je
v primerjavi z ostalima nekoliko manj obsežen, ni pa skromen: temelji na
nacionalnih programih za kulturo, umetnostnozgodovinskih kritikah
razstave v časopisih in na informacijah o razstavi, ki jih je galerija objavi-
la na spletnih straneh, da bi spromovirala razstavo.
Pridobivanje podatkov je potekalo z vmesnimi prekinitvami deset
mesecev: od konca septembra 2011, ko sem se udeležila prvega javne-
ga ogleda, do začetka julija 2012, ko sem naredila zadnji intervju. Vmes
sem izvedla dvotedensko opazovanje, si večkrat ogledala razstavo, kupila
knjižni vodnik ter zbrala kritike razstave in druge objave o razstavi. Pri
intervjujih sem bila najmanj odvisna od sebe; prilagajala sem se časov-
ni razpoložljivosti udeležencev, včasih je bilo treba kakšen intervju tudi
prestaviti. Skupaj z analizo je raziskava potekala več kot leto dni.
V nadaljevanju podrobneje predstavljam empirično gradivo, na ka-
terem temeljijo v naslednjem poglavju predstavljeni in analizirani rezul-
tati raziskave. Ker je obsežnejši del gradiva (intervjuji in opazovanje) na-
stal na mojo pobudo, so temu primerno predstavljene tudi okoliščine
njegovega nastanka.
Opazovanje in intervjuvanje obiskovalcev
Intervjuvanje in opazovanje sta tehniki, ki se pogosto uporabljata v mu-
zejskih raziskavah. V tej raziskavi je bilo opazovanje podrejeno intervju-
vanju, zato je predstavljeno na koncu.
