Page 66 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 66
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
diplomant/-ka likovne pedagogike, ki uči v srednji šoli, samozaposlen/-a
v kulturi z akademsko slikarsko izobrazbo, dva novinarja/-ki z umetno-
stnozgodovinsko izobrazbo, trije kustosi/-nje v galerijah (od teh eden/-
-na kustos/-inja pedagog/-inja), učitelj/-ica matematike, upokojena/-
-i arhitekta/-ki, raziskovalec/-ka na področju urbanizma, računovod-
ja tik pred upokojitvijo, organizator/-ica v turizmu v fazi prekvalificira-
nja v družinskega terapevta, upokojen/-a komercialist/-ka, upokojen/-
-a delavec/-ka v marketingu v farmacevtski industriji, upokojen/-a
delavec/-ka v zdravstveni negi, upokojen/-a ekonomist/-ka in upokojen/-
-a statistik/-čarka na RTV (služba za razvoj programov in občinstva).
Sodelovalo je 12 strokovno usposobljenih in 11 strokovno neusposoblje-
nih na področju likovne umetnosti. Najmlajša oseba je bila v času inter-
vjuja stara 22 let, najstarejša pa 81 let.
Pojasniti je treba nekatere značilnosti vzorca. Vsi udeleženci imajo
radi umetnost (imajo do nje na splošno pozitiven odnos), pri čemer ima-
jo nekateri formalno izobrazbo s tega področja (in so praviloma z ume-
tnostjo tudi poklicno povezani), drugi pa ne. S tem ključnim kriterijem
sem želela doseči določeno povprečje oziroma tipičnost v vzorcu. Seve-
da pa so v vzorcu tudi skrajni primeri. Na primer: kustosinja izrecno ne
mara moderne in sodobne umetnosti in prisega samo na starejšo. Likov-
nega umetnika zanima predvsem izvedbena, ustvarjalna plat umetniške-
ga dela in se v tem pristopu bistveno razlikuje od drugih obiskovalcev. In
podobno. Skrajne primere sem obdržala, ker so prispevali k raznoliko-
sti informacij.
Intervju je bil zasnovan v dveh delih. Potekal je individualno.
Prvi del intervjuja je bil pred obiskom galerije; trajal je 15–25 mi-
nut, celotno srečanje pa v povprečju slabo uro. Potekal je v neformalem
in mirnem okolju v bližini galerije. Namen prvega dela intervjuja je bil
predvsem pridobiti podatke o kulturnem kapitalu. Pogovor z udeležen-
cem sem začela z vprašanji o starosti, izobrazbi in zaposlitvi oziroma sta-
tusu ter ga nadaljevala z vprašanji o obiskovanju muzejev (kako pogosto
in kakšne muzeje obiskuje, kakšne razstave si ponavadi ogleduje, kako bi
sebe opisal kot obiskovalca, kako se znajde v muzeju), o poznavanju li-
kovne umetnosti in zanimanju zanjo (zaradi Moderne galerije se je po-
govor nekoliko bolj osredotočil na umetnost 20. stoletja, vendar so ob
tem udeleženci govorili tudi o drugih, tako starejših kot novejših obdo-
bjih) ter o odnosu do likovne umetnosti sploh. Intervju je bil bolj kot ne
strukturiran, pridobljeni podatki pa v pomoč pri analizi v galeriji prido-
bljenih podatkov. Uvodno srečanje je bilo namenjeno tudi temu, da se v
diplomant/-ka likovne pedagogike, ki uči v srednji šoli, samozaposlen/-a
v kulturi z akademsko slikarsko izobrazbo, dva novinarja/-ki z umetno-
stnozgodovinsko izobrazbo, trije kustosi/-nje v galerijah (od teh eden/-
-na kustos/-inja pedagog/-inja), učitelj/-ica matematike, upokojena/-
-i arhitekta/-ki, raziskovalec/-ka na področju urbanizma, računovod-
ja tik pred upokojitvijo, organizator/-ica v turizmu v fazi prekvalificira-
nja v družinskega terapevta, upokojen/-a komercialist/-ka, upokojen/-
-a delavec/-ka v marketingu v farmacevtski industriji, upokojen/-a
delavec/-ka v zdravstveni negi, upokojen/-a ekonomist/-ka in upokojen/-
-a statistik/-čarka na RTV (služba za razvoj programov in občinstva).
Sodelovalo je 12 strokovno usposobljenih in 11 strokovno neusposoblje-
nih na področju likovne umetnosti. Najmlajša oseba je bila v času inter-
vjuja stara 22 let, najstarejša pa 81 let.
Pojasniti je treba nekatere značilnosti vzorca. Vsi udeleženci imajo
radi umetnost (imajo do nje na splošno pozitiven odnos), pri čemer ima-
jo nekateri formalno izobrazbo s tega področja (in so praviloma z ume-
tnostjo tudi poklicno povezani), drugi pa ne. S tem ključnim kriterijem
sem želela doseči določeno povprečje oziroma tipičnost v vzorcu. Seve-
da pa so v vzorcu tudi skrajni primeri. Na primer: kustosinja izrecno ne
mara moderne in sodobne umetnosti in prisega samo na starejšo. Likov-
nega umetnika zanima predvsem izvedbena, ustvarjalna plat umetniške-
ga dela in se v tem pristopu bistveno razlikuje od drugih obiskovalcev. In
podobno. Skrajne primere sem obdržala, ker so prispevali k raznoliko-
sti informacij.
Intervju je bil zasnovan v dveh delih. Potekal je individualno.
Prvi del intervjuja je bil pred obiskom galerije; trajal je 15–25 mi-
nut, celotno srečanje pa v povprečju slabo uro. Potekal je v neformalem
in mirnem okolju v bližini galerije. Namen prvega dela intervjuja je bil
predvsem pridobiti podatke o kulturnem kapitalu. Pogovor z udeležen-
cem sem začela z vprašanji o starosti, izobrazbi in zaposlitvi oziroma sta-
tusu ter ga nadaljevala z vprašanji o obiskovanju muzejev (kako pogosto
in kakšne muzeje obiskuje, kakšne razstave si ponavadi ogleduje, kako bi
sebe opisal kot obiskovalca, kako se znajde v muzeju), o poznavanju li-
kovne umetnosti in zanimanju zanjo (zaradi Moderne galerije se je po-
govor nekoliko bolj osredotočil na umetnost 20. stoletja, vendar so ob
tem udeleženci govorili tudi o drugih, tako starejših kot novejših obdo-
bjih) ter o odnosu do likovne umetnosti sploh. Intervju je bil bolj kot ne
strukturiran, pridobljeni podatki pa v pomoč pri analizi v galeriji prido-
bljenih podatkov. Uvodno srečanje je bilo namenjeno tudi temu, da se v
