Page 63 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 63
študija primera: moderna galerija 63
Slika 5: Avantgarda dvajsetih let v Moderni galeriji
(foto: Rajka Bračun Sova).
zeja, kar pomeni javno financiranje zbirke nacionalnega pomena. Zbir-
ka vsebuje tako figuralna kot nefiguralna likovna dela. V stalni postavi-
tvi tako najdemo med občinstvom bolj priljubljena umetniška dela (im-
presionisti najbrž dosegajo največjo popularnost) kot manj priljubljena,
manj znana ali celo popolnoma neznana dela (na primer konceptualna
umetnost).
Tri različna teoretična izhodišča, predstavljena v prejšnjem poglav-
ju, so narekovala več tehnik pridobivanja podatkov (prim. sliko 1).
Pridobivanje podatkov
Podatki so bili zbrani v treh sklopih. V prvi, najobsežnejši sklop spada-
jo podatki o interakciji obiskovalcev z umetniškimi deli, o njihovih do-
živetjih in izkušnjah z umetnostjo in muzeji. Te podatke sem pridobila
z intervjuvanjem in opazovanjem načrtno izbranih odraslih obiskoval-
cev razstave in z nekaj malega opazovanja naključnih obiskovalcev (to
zadnje je bilo uporabljeno tudi kot predpripravo na intervjuje). V drugi
sklop spadajo podatki o tem, kakšna je interpretacija razstavljenih ume-
tnin v muzeju. To izhaja iz osnovne želje raziskati, na kakšne načine obi-
skovalci umetnostnega muzeja z različno zmožnostjo dojemanja likov-
Slika 5: Avantgarda dvajsetih let v Moderni galeriji
(foto: Rajka Bračun Sova).
zeja, kar pomeni javno financiranje zbirke nacionalnega pomena. Zbir-
ka vsebuje tako figuralna kot nefiguralna likovna dela. V stalni postavi-
tvi tako najdemo med občinstvom bolj priljubljena umetniška dela (im-
presionisti najbrž dosegajo največjo popularnost) kot manj priljubljena,
manj znana ali celo popolnoma neznana dela (na primer konceptualna
umetnost).
Tri različna teoretična izhodišča, predstavljena v prejšnjem poglav-
ju, so narekovala več tehnik pridobivanja podatkov (prim. sliko 1).
Pridobivanje podatkov
Podatki so bili zbrani v treh sklopih. V prvi, najobsežnejši sklop spada-
jo podatki o interakciji obiskovalcev z umetniškimi deli, o njihovih do-
živetjih in izkušnjah z umetnostjo in muzeji. Te podatke sem pridobila
z intervjuvanjem in opazovanjem načrtno izbranih odraslih obiskoval-
cev razstave in z nekaj malega opazovanja naključnih obiskovalcev (to
zadnje je bilo uporabljeno tudi kot predpripravo na intervjuje). V drugi
sklop spadajo podatki o tem, kakšna je interpretacija razstavljenih ume-
tnin v muzeju. To izhaja iz osnovne želje raziskati, na kakšne načine obi-
skovalci umetnostnega muzeja z različno zmožnostjo dojemanja likov-
