Page 11 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 11
d 11
Muzej, ki ga Tavčarjeva (2009: 84) poimenuje »kulturna usta-
nova par excellence«, je prostor, kjer človek pride v neposreden
stik z likovnimi umetninami – jih opazuje, spoznava, doživlja,
razumeva, z eno besedo »gleda«. Kot je zapisal nemški likovni didak-
tik Otto (1991): knjige beremo, glasbo poslušamo, umetnine gledamo.
McClellan (2003: xiii) označi muzej kot enega najpomembnejših pro-
storov za estetsko doživljanje – razumevanje likovnih umetnin. Filozof-
sko pojmovanje razumevanja je »pridobivanje uvidov in spoznavanje re-
snic« (Gadamer, 1960/2001: 11), z umetnostnozgodovinskega vidika pa
gre za »soočenje z umetnino«, njeno večplastno »racionalno razisko-
vanje«, z drugimi besedami »estetsko uživanje v umetnosti« (Panof-
sky, 1955/1994: 28).
Pričujoča empirična muzejskopedagoška raziskava temelji na pred-
postavki, da človekovo doživljanje oziroma razumevanje v muzeju raz-
stavljenega umetniškega dela lahko pospešujejo ali zavirajo različni de-
javniki, med katerimi je tudi muzejska interpretacija. Muzejska stroka
izraz »interpretacija« (v frankofonskem svetu analogen izraz temu je
»mediacija«) v slovenščino prevaja kot »razlaga« (ICOM, 2005: 20),
konceptualno pa jo opredeljuje kot »vzgojno-izobraževalno komunika-
cijsko strategijo« (Desvalées in Mairesse, 2010: 47). Gre torej za opiso-
vanje umetnin, za »razkrivanje pomena stvari in odnosov med njimi«
(Tilden, 1957, nav. v: Gob in Drouguet, 2006: 210), in v osnovi pome-
ni »to, kar muzej stori za obiskovalca« (Hooper-Greenhill, 1999b: 51).
Interpretacija v umetnostnem muzeju – muzeju, ki hrani zbirko
umetnin – je praviloma umetnostnozgodovinska. Sestavljena je iz be-
Muzej, ki ga Tavčarjeva (2009: 84) poimenuje »kulturna usta-
nova par excellence«, je prostor, kjer človek pride v neposreden
stik z likovnimi umetninami – jih opazuje, spoznava, doživlja,
razumeva, z eno besedo »gleda«. Kot je zapisal nemški likovni didak-
tik Otto (1991): knjige beremo, glasbo poslušamo, umetnine gledamo.
McClellan (2003: xiii) označi muzej kot enega najpomembnejših pro-
storov za estetsko doživljanje – razumevanje likovnih umetnin. Filozof-
sko pojmovanje razumevanja je »pridobivanje uvidov in spoznavanje re-
snic« (Gadamer, 1960/2001: 11), z umetnostnozgodovinskega vidika pa
gre za »soočenje z umetnino«, njeno večplastno »racionalno razisko-
vanje«, z drugimi besedami »estetsko uživanje v umetnosti« (Panof-
sky, 1955/1994: 28).
Pričujoča empirična muzejskopedagoška raziskava temelji na pred-
postavki, da človekovo doživljanje oziroma razumevanje v muzeju raz-
stavljenega umetniškega dela lahko pospešujejo ali zavirajo različni de-
javniki, med katerimi je tudi muzejska interpretacija. Muzejska stroka
izraz »interpretacija« (v frankofonskem svetu analogen izraz temu je
»mediacija«) v slovenščino prevaja kot »razlaga« (ICOM, 2005: 20),
konceptualno pa jo opredeljuje kot »vzgojno-izobraževalno komunika-
cijsko strategijo« (Desvalées in Mairesse, 2010: 47). Gre torej za opiso-
vanje umetnin, za »razkrivanje pomena stvari in odnosov med njimi«
(Tilden, 1957, nav. v: Gob in Drouguet, 2006: 210), in v osnovi pome-
ni »to, kar muzej stori za obiskovalca« (Hooper-Greenhill, 1999b: 51).
Interpretacija v umetnostnem muzeju – muzeju, ki hrani zbirko
umetnin – je praviloma umetnostnozgodovinska. Sestavljena je iz be-
