Page 397 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 397
dodatek
Jaz naj bi tudi izjavil, da znam hrvaško govoriti bolje kot oba hrvaška pridigarja. Milostni gospod, tega
nisem in tudi ne bi mogel izjaviti, saj nisem rojen na Hrvaškem. Toda hrvaško govoriti znam, da me
lahko razumejo, brati in pisati pa prav tako dobro kot oba pridigarja. Kar bomo natisnili, bo vsekakor
razumljivo. Gospod Primož naj ne skrbi, odgovornost pa naj prepusti gospodu Antonu in meni. Sedaj o
božiču bo štiri leta, kar sem pri tem božjem delu, in sam Bog ve, da sem ga zvesto opravljal. Zapustil sem
svoje prejšnje pošteno dobro delo in 4 leta nisem imel pravega zaslužka, hranil sem se z beraškim kruhom
in zaradi tega bil s svojo ženo v večnem prepiru,11 gospod Primož pa je imel pošteno dobro zaposlitev, daj
Bog, da bi imel še boljšo. Vendar ne spoštuje in ne priznava mojega truda in dela. Resnico govori pesnik
Mantuanus,12 ko pravi: Qui satur est pleno laudat jejunia ventre, et quem nulla premit sitis est sitientibus
asper. Milostni gospod, za gospoda Primoža sem bil vedno dovolj dober in učen, sedaj pa ničesar več
ne znam, sedaj ko sta spisa pripravljena in gotova, pa sem vse pozabil. Zakaj mi tega ni povedal pred
štirimi leti? Pobožnega krščanskega gospoda Antona in mene želi obravnavati, kot da sva turška hlapca.
Naj razmisli, ali je to prav. Torej sva oba zadovoljna, srčno rada mu prepustiva celotno delo in privoščiva
dokončanje, oba pa bi z najinim resnično težkim delom in napisanimi primerki odšla, če Bog tako hoče,
in naju, tako upam, pošlje na nek drugi kraj, kjer naju bodo imeli radi brez prerekanja in napadanja,
najinih eksemplarjev pa mu ne bova dala na razpolago niti za postavitev niti za tisk. Naj dela tako, kakor
hoče imeti, nikjer in pri nobenem človeku ne bova iskala priložnosti, da bi ga obrekovala ali proglašala za
lažnivca, to ni v najini naravi.
Drugi povod, gospod Primož govori, da sva jaz in moja žena govorila ter razglašala, da sem jaz mojster
tega velikega hrvaškega dela ter da vlagam v to veliko truda in dela, on pa pobira denar. Te besede so
zgolj jezno in nevoščljivo govorjenje, o katerem sam in moja žena ničesar ne veva, smo pa o tem pred
nekaj dnevi pri vaši milosti že govorili in se pomirili. Toda on se noče pomiriti itd. Da se nisem trudil s
hrvaškimi in ciriličnimi spisi; zakaj potem gospod Primož teh spisov ni poslal mojstrom, mene pa pustil
v moji dobri službi? Toda tako je storil, vsa čast mu, da bi le bil zadovoljen. Koliko dobrega in koristnega
sem pridobil pri tem božjem delu, če bo Bog tako hotel, se bo videlo iz mojega obračuna (katerega sem
pripravljen podati ob vsaki uri). Če pa bi sedaj v Stuttgartu ali v Tübingenu umrl, bi se dobro in koristno
hitro in razločno videlo po tem, da bi se moji mali otroci morali že prvi dan zateči v ubožnico. Tako daleč
me je spravil gospod Primož, in to, da sem ob vsem še ob zdravje in ves slaboten, je moj največji dobiček,
ki sem ga pridobil pri tem delu. Do tega mi je pripomogel. Ah, moj lepi dobiček in dober posel! etc.
Tretje. Milostni gospod, z gospodom Primožem sem v prijaznem in krščanskem vzdušju govoril o tem,
kaj je za dva pridigarja porabil, za kar ni prejel nobene pomoči, mislim, da to ni prav, in ponavljam, da ni
11 V Regensburgu je kot učitelj zaslužil 80 fl. in 4 fl. za kurjavo. Ungnad mu je v Urachu dajal 170 fl. plače in brezplačno stanovanje.
12 Karmeličan Baptista Spagnoli Mantuanus 17. april 1447–1516. Humanistični pisatelj in pesnik moralistično filozofskih in apo-
logetičnih del, med drugim 55000 verzov v novolatinskem jeziku, zaradi česar je veljal za krščanskega Vergila. Gl. The Catholic
Encyclopedia.
397
Jaz naj bi tudi izjavil, da znam hrvaško govoriti bolje kot oba hrvaška pridigarja. Milostni gospod, tega
nisem in tudi ne bi mogel izjaviti, saj nisem rojen na Hrvaškem. Toda hrvaško govoriti znam, da me
lahko razumejo, brati in pisati pa prav tako dobro kot oba pridigarja. Kar bomo natisnili, bo vsekakor
razumljivo. Gospod Primož naj ne skrbi, odgovornost pa naj prepusti gospodu Antonu in meni. Sedaj o
božiču bo štiri leta, kar sem pri tem božjem delu, in sam Bog ve, da sem ga zvesto opravljal. Zapustil sem
svoje prejšnje pošteno dobro delo in 4 leta nisem imel pravega zaslužka, hranil sem se z beraškim kruhom
in zaradi tega bil s svojo ženo v večnem prepiru,11 gospod Primož pa je imel pošteno dobro zaposlitev, daj
Bog, da bi imel še boljšo. Vendar ne spoštuje in ne priznava mojega truda in dela. Resnico govori pesnik
Mantuanus,12 ko pravi: Qui satur est pleno laudat jejunia ventre, et quem nulla premit sitis est sitientibus
asper. Milostni gospod, za gospoda Primoža sem bil vedno dovolj dober in učen, sedaj pa ničesar več
ne znam, sedaj ko sta spisa pripravljena in gotova, pa sem vse pozabil. Zakaj mi tega ni povedal pred
štirimi leti? Pobožnega krščanskega gospoda Antona in mene želi obravnavati, kot da sva turška hlapca.
Naj razmisli, ali je to prav. Torej sva oba zadovoljna, srčno rada mu prepustiva celotno delo in privoščiva
dokončanje, oba pa bi z najinim resnično težkim delom in napisanimi primerki odšla, če Bog tako hoče,
in naju, tako upam, pošlje na nek drugi kraj, kjer naju bodo imeli radi brez prerekanja in napadanja,
najinih eksemplarjev pa mu ne bova dala na razpolago niti za postavitev niti za tisk. Naj dela tako, kakor
hoče imeti, nikjer in pri nobenem človeku ne bova iskala priložnosti, da bi ga obrekovala ali proglašala za
lažnivca, to ni v najini naravi.
Drugi povod, gospod Primož govori, da sva jaz in moja žena govorila ter razglašala, da sem jaz mojster
tega velikega hrvaškega dela ter da vlagam v to veliko truda in dela, on pa pobira denar. Te besede so
zgolj jezno in nevoščljivo govorjenje, o katerem sam in moja žena ničesar ne veva, smo pa o tem pred
nekaj dnevi pri vaši milosti že govorili in se pomirili. Toda on se noče pomiriti itd. Da se nisem trudil s
hrvaškimi in ciriličnimi spisi; zakaj potem gospod Primož teh spisov ni poslal mojstrom, mene pa pustil
v moji dobri službi? Toda tako je storil, vsa čast mu, da bi le bil zadovoljen. Koliko dobrega in koristnega
sem pridobil pri tem božjem delu, če bo Bog tako hotel, se bo videlo iz mojega obračuna (katerega sem
pripravljen podati ob vsaki uri). Če pa bi sedaj v Stuttgartu ali v Tübingenu umrl, bi se dobro in koristno
hitro in razločno videlo po tem, da bi se moji mali otroci morali že prvi dan zateči v ubožnico. Tako daleč
me je spravil gospod Primož, in to, da sem ob vsem še ob zdravje in ves slaboten, je moj največji dobiček,
ki sem ga pridobil pri tem delu. Do tega mi je pripomogel. Ah, moj lepi dobiček in dober posel! etc.
Tretje. Milostni gospod, z gospodom Primožem sem v prijaznem in krščanskem vzdušju govoril o tem,
kaj je za dva pridigarja porabil, za kar ni prejel nobene pomoči, mislim, da to ni prav, in ponavljam, da ni
11 V Regensburgu je kot učitelj zaslužil 80 fl. in 4 fl. za kurjavo. Ungnad mu je v Urachu dajal 170 fl. plače in brezplačno stanovanje.
12 Karmeličan Baptista Spagnoli Mantuanus 17. april 1447–1516. Humanistični pisatelj in pesnik moralistično filozofskih in apo-
logetičnih del, med drugim 55000 verzov v novolatinskem jeziku, zaradi česar je veljal za krščanskega Vergila. Gl. The Catholic
Encyclopedia.
397
