Page 214 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 214
pisma
Prevod
Duhovnemu bratu gospodu Juriju2 N., redovniku in pridigarju v Ljubljanski stolnici v roke.
Iz srca želimo zdravo spoznanje Jezusa Kristusa, edinega odrešenika in sovraštvo do antikrista.
Sami smo od tebe v govorih večkrat slišali, poročali so nam zanesljivi ljudje, pričajo tvoja javna dejanja in
dokazujejo tudi mnogi zasebni pogovori, da si nas, ki opravljamo tukaj službo čistega evangelija, pa tudi
vse, ki z nami izpovedujejo isto pravo katoliško vero, razglasil za krivoverce in zapeljivce vpričo neuke in
nevedne množice cerkvenih ljudi.
Takoj od začetka so nas tvoje krivične ocene in predsodki silili, da bi ti na tvoje besno razgrajanje jasno
odgovorili, odgovorili tudi na tisto, kar si zoper nas govoril, ko si nas hkrati preklinjal in zavračal nekatere
brezbožne misli, ki si jih raztresel med svojimi poslušalci. Sedaj pa smo spoznali, da tvoja drznost in
tvoj bes iz dneva v dan napredujeta, tako da niti ne prenehaš niti ne postaneš zmernejši. Tvoje besno
razgrajanje poraja tudi nemirno strast v srcih množice, ki je zaradi tebe podivjala (česar nedavno tudi
tvoji pijani privrženci zaradi hrupnega kričanja v svetišču pred odličnim zborom iz skoraj vsega mesta
niso mogli nikakor prikriti). Zato nismo smeli niti mogli zadeve zanemariti, temveč smo bili prisiljeni, da
stopimo predte s pokončno glavo in tebe, redovnik, vprašamo, kakšne imaš osnove in kakšne razloge, da
razglašaš za heretike in sramotiš nas in tiste, ki se oklepajo naših cerkva ter izpovedujejo nauk preroških
in apostolskih pisateljev (katerega vsebina je obsežena v naši veroizpovedi, predloženi v Augsburgu v
tridesetem letu Karlu V., rimskemu cesarju). Tega doslej ni storila niti njegova sveta cesarska vzvišenost in
niso storili kateri drugi knezi rimskega cesarstva, da bi namreč stanove in ljudi, ki pripadajo augsburški
veroizpovedi, proglašali za krivoverce. Da, s passauskim dogovorom3 so celo slovesno naklonili javni mir
in premirje.
Ker pa so strašni napadi, s katerimi se nas ponovno lotevaš, ko nas imenuješ krivoverske (!) razbojnike,
zapeljivce dežele in sovražnike katoliške vere, se nam je znova in znova zdelo potrebno, da spoznamo,
zakaj smo dolžni to tvoje preklinjanje poslušati. To te (kakor smo rekli) prosimo in rotimo pri živem Bogu,
da poveš.
2 Jurij Bravšič (Brasich/Braošič) je bil Istran, nekje iz okolice Kopra. Poklican v Ljubljano, je pridigal v stolnici. Po danih navodilih
ne bi smel začeti javne disputacije s protestanti. Gl. J. Loserth, Zur Polemik Truber's und seiner Kollegen mit P. Georg Braosich,
JGGPO XXIX, 1903, 3.
3 Passauski dogovor je bil sklenjen 15. avgusta 1552 in naj bi veljal do prihodnjega državnega zbora. Moric Saški in zavezniki so
od cesarja Karla V. zahtevali, da med drugim odpravi augsburški interim iz leta 1548, dovoli versko svobodo in stalni »verski
mir«. Cesar je pristal le na izpustitev Filipa Hesenskega in amnestijo vseh, ki so sodelovali v uporu. Moric je dogovor podpisal 2.
avgusta 1552. Čeprav je bilo določeno, da se državni zbor skliče v šestih mesecih, se je sestal šele 1555 v Augsburgu. Gl. Lexikon f.
Theol. u. Kirche 8, 142; E. Iserloh, 134.
214
Prevod
Duhovnemu bratu gospodu Juriju2 N., redovniku in pridigarju v Ljubljanski stolnici v roke.
Iz srca želimo zdravo spoznanje Jezusa Kristusa, edinega odrešenika in sovraštvo do antikrista.
Sami smo od tebe v govorih večkrat slišali, poročali so nam zanesljivi ljudje, pričajo tvoja javna dejanja in
dokazujejo tudi mnogi zasebni pogovori, da si nas, ki opravljamo tukaj službo čistega evangelija, pa tudi
vse, ki z nami izpovedujejo isto pravo katoliško vero, razglasil za krivoverce in zapeljivce vpričo neuke in
nevedne množice cerkvenih ljudi.
Takoj od začetka so nas tvoje krivične ocene in predsodki silili, da bi ti na tvoje besno razgrajanje jasno
odgovorili, odgovorili tudi na tisto, kar si zoper nas govoril, ko si nas hkrati preklinjal in zavračal nekatere
brezbožne misli, ki si jih raztresel med svojimi poslušalci. Sedaj pa smo spoznali, da tvoja drznost in
tvoj bes iz dneva v dan napredujeta, tako da niti ne prenehaš niti ne postaneš zmernejši. Tvoje besno
razgrajanje poraja tudi nemirno strast v srcih množice, ki je zaradi tebe podivjala (česar nedavno tudi
tvoji pijani privrženci zaradi hrupnega kričanja v svetišču pred odličnim zborom iz skoraj vsega mesta
niso mogli nikakor prikriti). Zato nismo smeli niti mogli zadeve zanemariti, temveč smo bili prisiljeni, da
stopimo predte s pokončno glavo in tebe, redovnik, vprašamo, kakšne imaš osnove in kakšne razloge, da
razglašaš za heretike in sramotiš nas in tiste, ki se oklepajo naših cerkva ter izpovedujejo nauk preroških
in apostolskih pisateljev (katerega vsebina je obsežena v naši veroizpovedi, predloženi v Augsburgu v
tridesetem letu Karlu V., rimskemu cesarju). Tega doslej ni storila niti njegova sveta cesarska vzvišenost in
niso storili kateri drugi knezi rimskega cesarstva, da bi namreč stanove in ljudi, ki pripadajo augsburški
veroizpovedi, proglašali za krivoverce. Da, s passauskim dogovorom3 so celo slovesno naklonili javni mir
in premirje.
Ker pa so strašni napadi, s katerimi se nas ponovno lotevaš, ko nas imenuješ krivoverske (!) razbojnike,
zapeljivce dežele in sovražnike katoliške vere, se nam je znova in znova zdelo potrebno, da spoznamo,
zakaj smo dolžni to tvoje preklinjanje poslušati. To te (kakor smo rekli) prosimo in rotimo pri živem Bogu,
da poveš.
2 Jurij Bravšič (Brasich/Braošič) je bil Istran, nekje iz okolice Kopra. Poklican v Ljubljano, je pridigal v stolnici. Po danih navodilih
ne bi smel začeti javne disputacije s protestanti. Gl. J. Loserth, Zur Polemik Truber's und seiner Kollegen mit P. Georg Braosich,
JGGPO XXIX, 1903, 3.
3 Passauski dogovor je bil sklenjen 15. avgusta 1552 in naj bi veljal do prihodnjega državnega zbora. Moric Saški in zavezniki so
od cesarja Karla V. zahtevali, da med drugim odpravi augsburški interim iz leta 1548, dovoli versko svobodo in stalni »verski
mir«. Cesar je pristal le na izpustitev Filipa Hesenskega in amnestijo vseh, ki so sodelovali v uporu. Moric je dogovor podpisal 2.
avgusta 1552. Čeprav je bilo določeno, da se državni zbor skliče v šestih mesecih, se je sestal šele 1555 v Augsburgu. Gl. Lexikon f.
Theol. u. Kirche 8, 142; E. Iserloh, 134.
214
