Page 201 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 201
pisma
Blagorodni baron, milostni in naklonjeni ljubi gospod. Vaše milosti troje pisem, ki vsa obravnavajo
skoraj iste stvari,2 namreč testimonij o tiskanih hrvaških in cirilskih knjigah, predgovor k slovenskemu
cerkvenemu redu in nevarnosti mojega poklica, sem ponižno sprejel po našem knjigovezu, po slu Tomažu
Knappu in po N. Krakoviču. Kar mi je bilo v njih naloženo, sem, kar se mene tiče, po svojih močeh
izpolnil.
Moji milostni gospodje, gospod deželni oskrbnik in gospodje odborniki pošiljajo vaši milosti svoje
pričanje o tem, kaj so tukaj v Ljubljani pa tudi pri nedavnem obhodu po Hrvaški in na turških mejah
spoznali in izvedeli od hrvaških pridigarjev ter drugih ljudi. Vojni tajnik Kirchberger piše in poroča
vaši milosti, kako se knjige prodajajo. Vaši milosti skupaj s slovenskim in nemškim naslovom pošiljam
predgovor k slovenskemu cerkvenemu redu, pa tudi kratek slovenski predgovor. Vaša milost naj sama
strogo opomni stavca, ki bo stavil nemški predgovor, da dobro pazi na ortografijo, ločila in verzalke, kjer bi
jaz ali moj pisar morda storila napako. Vse drugo se lahko najde v priloženem navodilu.3
Presvetlemu, visokorodnemu krščanskemu knezu württemberškemu itd., mojemu milostnemu gospodu,
vaši milosti ter gospodom teologom iz Tübingena in Ulma, ki so mi pisali,4 da so v skrbeh za našo cerkev
in mene ter da se me spominjajo v svojih molitvah, naj povrne Kristus, Gospod. Bog ve, da bi bil vseskozi
v veliki nevarnosti in po človeški pameti niti trenutek varen za svoje življenje, če mi Božji Sin očitno ne
bi stal ob strani. Posebej sedaj, ker je gospod N. N. (opomba na robu: to je gospod deželni glavar), ki me
na smrt sovraži, nasproti mnogim izjavil: „On ali jaz mora iz dežele.“ Poslati me hoče na zagovor rimsko
cesarskemu veličanstvu itd., zato so mu častiti deželni stanovi prigovarjali, če se želi proti meni pritožiti,
naj to stori pred njimi, ki so za to prvi pristojni. Bog in vsa dežela ve, da mu nisem storil ničesar krivega,
temveč se hoče s takim sovraštvom do mene prikupiti rimsko cesarskemu veličanstvu itd. in tako ubraniti
svoje puhlo pravdanje z gospodi N. N. pred njegovim veličanstvom itd. Toda upamo, da mu to ne bo
uspelo in bo v jamo, ki jo pripravlja naši cerkvi in meni, padel sam. Sicer pa so vsi drugi gospodje (Bogu
hvala) z menoj prijazni, za kar se jim v omenjenem predgovoru zahvaljujem. Našo špitalsko cerkev smo
sedaj ponovno razširili, porušili smo vmesno steno in iz cerkve odstranili dva oltarja, s tem pa smo zelo
razjezili tukajšne duhovnike in menihe, vendar našo cerkev zelo razveselili, saj smo ji dali srce.5
Pred 4 tedni me je poklical gospod Jurij, grof in baron s Thurna itd. v Gorico, kjer sem 14 dni zapovrstjo,
v hiši gospodov Eckhov in na gradu v Rubijah, saj me duhovniki, čeprav smo za to prosili, niso pustili v
cerkev, pridigal nemško, slovensko in laško in v vseh treh jezikih obhajal večerjo ter krstil sina gospoda
Hanibala Eckha. Zaradi tega so duhovniki in menihi kar noreli. Ko sem jahal na svojem osliču nazaj,
2 Pisma niso ohranjena. Elze, Briefe, 370 (op. 1).
3 Navodilo je priložil Trubar svojemu pismu, vendar ima tukaj svoje posebno mesto. Gl. tudi Elze, Briefe, 375.
4 Pisma niso ohranjena. Elze, Briefe, 371 (op. 4).
5 Priporočilo za razrešitev in denarno pomoč plemstva in deželanov sta pripomogla k uresničitvi prepotrebne investicije, ker so
mnogi morali ostajati zunaj cerkve zaradi prevelike gneče. Gl. Elze, Briefe, 372 (op. 6).
201
Blagorodni baron, milostni in naklonjeni ljubi gospod. Vaše milosti troje pisem, ki vsa obravnavajo
skoraj iste stvari,2 namreč testimonij o tiskanih hrvaških in cirilskih knjigah, predgovor k slovenskemu
cerkvenemu redu in nevarnosti mojega poklica, sem ponižno sprejel po našem knjigovezu, po slu Tomažu
Knappu in po N. Krakoviču. Kar mi je bilo v njih naloženo, sem, kar se mene tiče, po svojih močeh
izpolnil.
Moji milostni gospodje, gospod deželni oskrbnik in gospodje odborniki pošiljajo vaši milosti svoje
pričanje o tem, kaj so tukaj v Ljubljani pa tudi pri nedavnem obhodu po Hrvaški in na turških mejah
spoznali in izvedeli od hrvaških pridigarjev ter drugih ljudi. Vojni tajnik Kirchberger piše in poroča
vaši milosti, kako se knjige prodajajo. Vaši milosti skupaj s slovenskim in nemškim naslovom pošiljam
predgovor k slovenskemu cerkvenemu redu, pa tudi kratek slovenski predgovor. Vaša milost naj sama
strogo opomni stavca, ki bo stavil nemški predgovor, da dobro pazi na ortografijo, ločila in verzalke, kjer bi
jaz ali moj pisar morda storila napako. Vse drugo se lahko najde v priloženem navodilu.3
Presvetlemu, visokorodnemu krščanskemu knezu württemberškemu itd., mojemu milostnemu gospodu,
vaši milosti ter gospodom teologom iz Tübingena in Ulma, ki so mi pisali,4 da so v skrbeh za našo cerkev
in mene ter da se me spominjajo v svojih molitvah, naj povrne Kristus, Gospod. Bog ve, da bi bil vseskozi
v veliki nevarnosti in po človeški pameti niti trenutek varen za svoje življenje, če mi Božji Sin očitno ne
bi stal ob strani. Posebej sedaj, ker je gospod N. N. (opomba na robu: to je gospod deželni glavar), ki me
na smrt sovraži, nasproti mnogim izjavil: „On ali jaz mora iz dežele.“ Poslati me hoče na zagovor rimsko
cesarskemu veličanstvu itd., zato so mu častiti deželni stanovi prigovarjali, če se želi proti meni pritožiti,
naj to stori pred njimi, ki so za to prvi pristojni. Bog in vsa dežela ve, da mu nisem storil ničesar krivega,
temveč se hoče s takim sovraštvom do mene prikupiti rimsko cesarskemu veličanstvu itd. in tako ubraniti
svoje puhlo pravdanje z gospodi N. N. pred njegovim veličanstvom itd. Toda upamo, da mu to ne bo
uspelo in bo v jamo, ki jo pripravlja naši cerkvi in meni, padel sam. Sicer pa so vsi drugi gospodje (Bogu
hvala) z menoj prijazni, za kar se jim v omenjenem predgovoru zahvaljujem. Našo špitalsko cerkev smo
sedaj ponovno razširili, porušili smo vmesno steno in iz cerkve odstranili dva oltarja, s tem pa smo zelo
razjezili tukajšne duhovnike in menihe, vendar našo cerkev zelo razveselili, saj smo ji dali srce.5
Pred 4 tedni me je poklical gospod Jurij, grof in baron s Thurna itd. v Gorico, kjer sem 14 dni zapovrstjo,
v hiši gospodov Eckhov in na gradu v Rubijah, saj me duhovniki, čeprav smo za to prosili, niso pustili v
cerkev, pridigal nemško, slovensko in laško in v vseh treh jezikih obhajal večerjo ter krstil sina gospoda
Hanibala Eckha. Zaradi tega so duhovniki in menihi kar noreli. Ko sem jahal na svojem osliču nazaj,
2 Pisma niso ohranjena. Elze, Briefe, 370 (op. 1).
3 Navodilo je priložil Trubar svojemu pismu, vendar ima tukaj svoje posebno mesto. Gl. tudi Elze, Briefe, 375.
4 Pisma niso ohranjena. Elze, Briefe, 371 (op. 4).
5 Priporočilo za razrešitev in denarno pomoč plemstva in deželanov sta pripomogla k uresničitvi prepotrebne investicije, ker so
mnogi morali ostajati zunaj cerkve zaradi prevelike gneče. Gl. Elze, Briefe, 372 (op. 6).
201
