Page 178 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 178
pisma
Vnsere crainerische khirchen nicht allein alhie zu Laibach, sonnder allenthalben in Obern vnnd Vndtern
Crain nimbt starckh zue. Christo sey lob. Den bit ich von herczen, er well sein angefangen werckh zu glori
seines namens volziehen vnd zum gueten enndt pringen. Amen.
Vnnsere etliche herrn die lanndtleüt rüsten sich zur crönung gen Prespurg.
Christus der herr wolle den frumen khünig Maximilian lenger ihe mehr von oben herab mit seinen
heiligen geist salben. Amen.
Datum Laibach 8. july anno etc. 63.
Prevod
Vaši milosti sporočam, da je lokavi laški škof iz Pićana2 toliko spletkaril proti našemu ljubljanskemu škofu,
da je od rimsko cesarskega veličanstva itd. in od papeža izposloval odredbo, po kateri je zagrebški škof3
moral priti v Ljubljano. Pretekli teden je poklical predse ljubljanskega škofa in številne duhovnike iz vseh
krajev. Najprej so pod prisego izpraševali duhovnike, ali je ljubljanski škof lutrski in pristaš krivoverca
Primoža Trubarja, ali je duhovniški otrok, simonist, ubijalec, nečistovalec in prešuštnik, zanikrn v službi
itd. Zagrebški škof je dva svoja kanonika poslal k meni z opravičilom, češ da je proti svoji volji moral
priti v Ljubljano. Sam ne vodi nobenega postopka zoper mene, ampak samo posluša omenjena vprašanja,
ki jih laški škof postavlja duhovnikom. Nimajo pa nobenega ukaza za ukrepanje proti meni. Tako dobri
zagrebški škof ni ostal tukaj več kot štiri dni. Njegova kanonika sta poslušala moje pridige; bile so jima
všeč, čeprav sem v njih, ko sem razlagal četrto zapoved, izpustil officium parentum, ki zajema tudi
škofe in dušne pastirje, v njih škofom nikakor nisem prizanašal. Ko sta škofa naposled predse poklicala
ljubljanskega, sta mu svetovala, naj osebno odjezdi k rimsko cesarskemu veličanstvu itd., naj prizna svoj
greh in prosi milosti. Nato se je zagrebški škof po vodni poti odpravil domov, ljubljanski je odjezdil proti
Kranju, laški pa je ostal tukaj.
Med tem, namreč preteklo soboto, se je z Dunaja vrnil naš deželni glavar. Laški škof je takoj stekel za
njim v grad in mu izročil strogi cesarski ukaz, ki gospodoma deželnemu glavarju in vicedomu nalaga, da
ljubljanskemu škofu nemudoma popišeta in zapečatita imetje, zlasti gotovino. Tako so gospod deželni
glavar, gospod vicedom in laški škof omenjeno soboto v času večernic odjezdili v Gornji Grad. Jezdili so
vso noč in prispeli tja v nedeljo zjutraj. Popisali so vse stvari, prešteli denar, ki ga ni bilo malo, med njim
tudi mnogo starih zlatnikov, in vse zapečatili; nato so poslali po škofa v Kranj, mu naznanili, po čigavem
ukazu so morali to storiti, in mu naročili, da mora pustiti nedotaknjeno vse, kar so popisali in zapečatili,
dokler oni ali on od rimsko cesarskega veličanstva itd. ne dobijo novega navodila in ukaza. Popis so poslali
2 Daniel Barbo, pičenski škof (1563–1570). Elze, Briefe, 337 (op. 1).
3 Matej Brumanus, zagrebški škof (1558–1563). Elze, Briefe, 338 (op. 3).
178
Vnsere crainerische khirchen nicht allein alhie zu Laibach, sonnder allenthalben in Obern vnnd Vndtern
Crain nimbt starckh zue. Christo sey lob. Den bit ich von herczen, er well sein angefangen werckh zu glori
seines namens volziehen vnd zum gueten enndt pringen. Amen.
Vnnsere etliche herrn die lanndtleüt rüsten sich zur crönung gen Prespurg.
Christus der herr wolle den frumen khünig Maximilian lenger ihe mehr von oben herab mit seinen
heiligen geist salben. Amen.
Datum Laibach 8. july anno etc. 63.
Prevod
Vaši milosti sporočam, da je lokavi laški škof iz Pićana2 toliko spletkaril proti našemu ljubljanskemu škofu,
da je od rimsko cesarskega veličanstva itd. in od papeža izposloval odredbo, po kateri je zagrebški škof3
moral priti v Ljubljano. Pretekli teden je poklical predse ljubljanskega škofa in številne duhovnike iz vseh
krajev. Najprej so pod prisego izpraševali duhovnike, ali je ljubljanski škof lutrski in pristaš krivoverca
Primoža Trubarja, ali je duhovniški otrok, simonist, ubijalec, nečistovalec in prešuštnik, zanikrn v službi
itd. Zagrebški škof je dva svoja kanonika poslal k meni z opravičilom, češ da je proti svoji volji moral
priti v Ljubljano. Sam ne vodi nobenega postopka zoper mene, ampak samo posluša omenjena vprašanja,
ki jih laški škof postavlja duhovnikom. Nimajo pa nobenega ukaza za ukrepanje proti meni. Tako dobri
zagrebški škof ni ostal tukaj več kot štiri dni. Njegova kanonika sta poslušala moje pridige; bile so jima
všeč, čeprav sem v njih, ko sem razlagal četrto zapoved, izpustil officium parentum, ki zajema tudi
škofe in dušne pastirje, v njih škofom nikakor nisem prizanašal. Ko sta škofa naposled predse poklicala
ljubljanskega, sta mu svetovala, naj osebno odjezdi k rimsko cesarskemu veličanstvu itd., naj prizna svoj
greh in prosi milosti. Nato se je zagrebški škof po vodni poti odpravil domov, ljubljanski je odjezdil proti
Kranju, laški pa je ostal tukaj.
Med tem, namreč preteklo soboto, se je z Dunaja vrnil naš deželni glavar. Laški škof je takoj stekel za
njim v grad in mu izročil strogi cesarski ukaz, ki gospodoma deželnemu glavarju in vicedomu nalaga, da
ljubljanskemu škofu nemudoma popišeta in zapečatita imetje, zlasti gotovino. Tako so gospod deželni
glavar, gospod vicedom in laški škof omenjeno soboto v času večernic odjezdili v Gornji Grad. Jezdili so
vso noč in prispeli tja v nedeljo zjutraj. Popisali so vse stvari, prešteli denar, ki ga ni bilo malo, med njim
tudi mnogo starih zlatnikov, in vse zapečatili; nato so poslali po škofa v Kranj, mu naznanili, po čigavem
ukazu so morali to storiti, in mu naročili, da mora pustiti nedotaknjeno vse, kar so popisali in zapečatili,
dokler oni ali on od rimsko cesarskega veličanstva itd. ne dobijo novega navodila in ukaza. Popis so poslali
2 Daniel Barbo, pičenski škof (1563–1570). Elze, Briefe, 337 (op. 1).
3 Matej Brumanus, zagrebški škof (1558–1563). Elze, Briefe, 338 (op. 3).
178
