Page 162 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 162
pisma
cerkvi in vaši milosti. Kar pa sem vaši milosti pisal o prevajanju, si nisem izmislil, ali iz zavisti, temveč
to, kar je v navzočnosti tajnika vaše milosti gospodu deželnemu oskrbniku in gospodom odbornikom
povedal gospod Ivan Lamella. S tem tudi nisem mislil, da je treba ves prevod, ker so nekatere besede sedaj
v začetku nerazumljivo, nejasno in napačno prevedene, zavreči. Ker so tisk in knjige drage in morda dolgo
ne bodo prodane, naj bodo vsaj zelo vestno tiskane in prevedene. Kar zadeva Konzula, ki govori in piše, da
ni pisal Cvečiću, je Cvečić, ob navzočnosti tajnika vaše milosti in drugih priznal, da mu je pisal. Kar pa me
je razjezilo, je to, da za ljudi, ki niso sposobni prevajanja, porabimo toliko denarja.
Od gospoda Gangolfa,3 župnika v Lustnauu, nisem prejel ne od njega osebno niti po slu poslanice,
namenjene vaši milosti. To je resnica. Zato se on, gospod Gangolfus, v tem primeru ne more izgovarjati
name. Vaša milost ve, da sem ji vedno bil pripravljen z zadovoljstvom, ljubeznijo in veseljem služiti, to se
čutim dolžnega še sedaj. Kako le bi hotel zadržati takšno pismo? To je daleč od moje narave. Hvala Bogu,
resnično me ni mogel še nihče obdolžiti, da lažem ali goljufam, pa naj nekateri o meni govorijo in pišejo,
kar hočejo.
Našemu krščanskemu knezu in milostnemu gospodu württemberškemu itd., prav tako vaši milosti,
sem po treh augsburških trgovcih, ki so iz Egipta in Jeruzalema potovali tod mimo, pisal, kako je
rimsko cesarsko veličanstvo po pošti poslalo tri ukaze, enega mestu Ljubljana, drugega gospodom
odbornikom, tretjega deželni gosposki in v njih zapovedalo, da zaprejo mene in moje pomočnike (med
njimi tudi gospoda Jurija,4 ki je pri vaši milosti, in Klombnerja). Priložil sem kopijo enega od ukazov,
pa tudi odgovor deželne gosposke in deželnih stanov njegovemu veličanstvu itd. Upam, da jih je vaša
milost prejela. Kopije istih dopisov pošiljam tudi gospodu Gravenecku, višjemu upravitelju v Urachu
itd.
Kaj drugega tokrat vaši milosti nimam pisati, vsak dan sem pripravljen na hudo preganjanje in križ.
Cerkev, hvala Kristusu, se širi, tudi ban5 je prestopil k naši veroizpovedi; ali bomo vsi vztrajali v njej, ve
Bog. Vaša milost naj nam pošlje knjige. Po slovenskih verskih knjigah je veliko povpraševanje. Hrvaške
knjige pošiljamo in darujemo na Reko v Istri, v Metliko in na Ptuj; Po Klombnerjevem nasvetu smo
pripravljeni nekatere poslati tudi v Benetke. O tem bo vaši milosti pisal gospod Kirchperger.6 Sedaj pišem
in prevajam slovenski cerkveni red. Pri svojem slovenskem prevajanju bom ostal, dokler bom živel, s
hrvaškim pa nočem imeti nič več opravka; ker sem zaradi zavzetosti, da se uporabljajo prave besede, požel
takšno zahvalo. To kot vse ostalo naj bo priporočeno Jezusu Kristusu, pravičnemu sodniku. Vaša milost naj
kot doslej še naprej ostane moj milostni gospod. Njej se vdano priporočam.
3 O župniku Gangolffu iz Lustnaua pri Tübingenu je znano, da se je zapletel v Skaličevo afero, pa se je zanj spor neprijetno končal.
Elze, Briefe, 254 (op. 2).
4 Jurij Juričič je bil tedaj kot prevajalec v Urachu. Prim. M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 39.
5 Ban je bil Peter Erdödi. Elze, Briefe, 255 (op. 6).
6 Kirchpergerjevo pismo je objavil I. Kostrenčič, 108 (datirano z 19. 10. 1562 iz Ljubljane).
162
cerkvi in vaši milosti. Kar pa sem vaši milosti pisal o prevajanju, si nisem izmislil, ali iz zavisti, temveč
to, kar je v navzočnosti tajnika vaše milosti gospodu deželnemu oskrbniku in gospodom odbornikom
povedal gospod Ivan Lamella. S tem tudi nisem mislil, da je treba ves prevod, ker so nekatere besede sedaj
v začetku nerazumljivo, nejasno in napačno prevedene, zavreči. Ker so tisk in knjige drage in morda dolgo
ne bodo prodane, naj bodo vsaj zelo vestno tiskane in prevedene. Kar zadeva Konzula, ki govori in piše, da
ni pisal Cvečiću, je Cvečić, ob navzočnosti tajnika vaše milosti in drugih priznal, da mu je pisal. Kar pa me
je razjezilo, je to, da za ljudi, ki niso sposobni prevajanja, porabimo toliko denarja.
Od gospoda Gangolfa,3 župnika v Lustnauu, nisem prejel ne od njega osebno niti po slu poslanice,
namenjene vaši milosti. To je resnica. Zato se on, gospod Gangolfus, v tem primeru ne more izgovarjati
name. Vaša milost ve, da sem ji vedno bil pripravljen z zadovoljstvom, ljubeznijo in veseljem služiti, to se
čutim dolžnega še sedaj. Kako le bi hotel zadržati takšno pismo? To je daleč od moje narave. Hvala Bogu,
resnično me ni mogel še nihče obdolžiti, da lažem ali goljufam, pa naj nekateri o meni govorijo in pišejo,
kar hočejo.
Našemu krščanskemu knezu in milostnemu gospodu württemberškemu itd., prav tako vaši milosti,
sem po treh augsburških trgovcih, ki so iz Egipta in Jeruzalema potovali tod mimo, pisal, kako je
rimsko cesarsko veličanstvo po pošti poslalo tri ukaze, enega mestu Ljubljana, drugega gospodom
odbornikom, tretjega deželni gosposki in v njih zapovedalo, da zaprejo mene in moje pomočnike (med
njimi tudi gospoda Jurija,4 ki je pri vaši milosti, in Klombnerja). Priložil sem kopijo enega od ukazov,
pa tudi odgovor deželne gosposke in deželnih stanov njegovemu veličanstvu itd. Upam, da jih je vaša
milost prejela. Kopije istih dopisov pošiljam tudi gospodu Gravenecku, višjemu upravitelju v Urachu
itd.
Kaj drugega tokrat vaši milosti nimam pisati, vsak dan sem pripravljen na hudo preganjanje in križ.
Cerkev, hvala Kristusu, se širi, tudi ban5 je prestopil k naši veroizpovedi; ali bomo vsi vztrajali v njej, ve
Bog. Vaša milost naj nam pošlje knjige. Po slovenskih verskih knjigah je veliko povpraševanje. Hrvaške
knjige pošiljamo in darujemo na Reko v Istri, v Metliko in na Ptuj; Po Klombnerjevem nasvetu smo
pripravljeni nekatere poslati tudi v Benetke. O tem bo vaši milosti pisal gospod Kirchperger.6 Sedaj pišem
in prevajam slovenski cerkveni red. Pri svojem slovenskem prevajanju bom ostal, dokler bom živel, s
hrvaškim pa nočem imeti nič več opravka; ker sem zaradi zavzetosti, da se uporabljajo prave besede, požel
takšno zahvalo. To kot vse ostalo naj bo priporočeno Jezusu Kristusu, pravičnemu sodniku. Vaša milost naj
kot doslej še naprej ostane moj milostni gospod. Njej se vdano priporočam.
3 O župniku Gangolffu iz Lustnaua pri Tübingenu je znano, da se je zapletel v Skaličevo afero, pa se je zanj spor neprijetno končal.
Elze, Briefe, 254 (op. 2).
4 Jurij Juričič je bil tedaj kot prevajalec v Urachu. Prim. M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 39.
5 Ban je bil Peter Erdödi. Elze, Briefe, 255 (op. 6).
6 Kirchpergerjevo pismo je objavil I. Kostrenčič, 108 (datirano z 19. 10. 1562 iz Ljubljane).
162
