Page 59 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 59
nje zaradi zelo kakovostne ponudbe usposabljanja, ki je na voljo, in zelo dobrih zapo-
slitvenih možnosti. Vendar samo 27 % mladih v starosti 15–24 let pravi, da bi ga priporo-
čilo vrstnikom, kar kaže, da je treba storiti več za izboljšanje podobe poklicnega izobraže-
vanja in usposabljanja ter njegove privlačnosti med to ključno starostno skupino.
V skladu s poročilom Eurobarometra (2011) je (oz. je bilo) 47 % državljanov EU vklju-
čenih v poklicno izobraževanje in usposabljanje. Vendar so med državami velike razlike:
kar 76 % na Nizozemskem, 70 % na Slovaškem in 66 % na Češkem, na Portugalskem in v
Španiji pa je bil ta delež samo 24 % in na Malti 27 %, saj gre za države, ki so tradicionalno
naklonjene splošnemu srednješolskemu izobraževanju.
Na vprašanje o podobi poklicnega izobraževanja in usposabljanja v njihovi državi je
71 % vprašanih dejalo, da je ta podoba pozitivna, 23 % pa da je negativna. Največji delež
pozitivnih odgovorov je bil na Malti (92 %), na Finskem (90 %) in v Avstriji (88 %), naj-
manjši pa v Sloveniji in na Nizozemskem (v obeh primerih 50 %) ter na Madžarskem in v
Belgiji (v obeh primerih 59 %) (Eurobarometer, 2011).
Glede na mnogo manjši delež anketirancev v Sloveniji, ki menijo, da ima poklicno in
strokovno izobraževanje pozitivno podobo, kot na ravni EU, je ob trenutnih družbeno
ekonomskih okoliščinah gotovo ključni razmislek, kako to spremeniti.
Gotovo obstajajo načini, da takšno in podobna mnenja lahko spreminjamo, med dru-
gim skozi evalviranje in posredno vplivanje na profesionalni razvoj učiteljev v tej veji izo-
braževanja, ki skozi svoja spremenjena subjektivna pojmovanja in ravnanja lahko vplivajo
na povečevanje ugleda tega podsistema vzgoje in izobraževanja.
V kolikor pogledamo nekoliko širše in se ozremo na Slovenijo v mednarodnem kon-
tekstu, nam podatki o poklicnem in strokovnem izobraževanju pomagajo dopolniti sliko
o podobi in vlogi poklicnega in strokovnega izobraževanja, s tem pa odpirajo nova vpraša-
nja in možna področja ukrepanja.
Slovenija sodi v skupino držav, ki imajo najkrajše trajanje obveznega šolanja, kjer se kot
v Avstriji, Belgiji, na Češkem, na Cipru in v Grčiji konča pri 15 letih, pri čemer se v Belgi-
ji obveznost nadaljuje do 18. leta z izobraževanjem vsaj za polovični čas. Kljub temu se to
ne odraža neposredno v pričakovanem trajanju izobraževanja v Sloveniji v povprečju, ki je
leta 2000 znašalo 16,7 let, leta 2007 18 let in leta 2008 18,5 let, kar predstavlja glede na 27
članic EU nadpovprečne vrednosti (Progress ..., 2011).
Zelo spodbuden podatek za Slovenijo je, da za 15-letne dijake (podatki temeljijo na
mednarodni raziskavi PISA 2006) ravnatelji v zelo nizkih odstotkih poročajo, da potre-
59
slitvenih možnosti. Vendar samo 27 % mladih v starosti 15–24 let pravi, da bi ga priporo-
čilo vrstnikom, kar kaže, da je treba storiti več za izboljšanje podobe poklicnega izobraže-
vanja in usposabljanja ter njegove privlačnosti med to ključno starostno skupino.
V skladu s poročilom Eurobarometra (2011) je (oz. je bilo) 47 % državljanov EU vklju-
čenih v poklicno izobraževanje in usposabljanje. Vendar so med državami velike razlike:
kar 76 % na Nizozemskem, 70 % na Slovaškem in 66 % na Češkem, na Portugalskem in v
Španiji pa je bil ta delež samo 24 % in na Malti 27 %, saj gre za države, ki so tradicionalno
naklonjene splošnemu srednješolskemu izobraževanju.
Na vprašanje o podobi poklicnega izobraževanja in usposabljanja v njihovi državi je
71 % vprašanih dejalo, da je ta podoba pozitivna, 23 % pa da je negativna. Največji delež
pozitivnih odgovorov je bil na Malti (92 %), na Finskem (90 %) in v Avstriji (88 %), naj-
manjši pa v Sloveniji in na Nizozemskem (v obeh primerih 50 %) ter na Madžarskem in v
Belgiji (v obeh primerih 59 %) (Eurobarometer, 2011).
Glede na mnogo manjši delež anketirancev v Sloveniji, ki menijo, da ima poklicno in
strokovno izobraževanje pozitivno podobo, kot na ravni EU, je ob trenutnih družbeno
ekonomskih okoliščinah gotovo ključni razmislek, kako to spremeniti.
Gotovo obstajajo načini, da takšno in podobna mnenja lahko spreminjamo, med dru-
gim skozi evalviranje in posredno vplivanje na profesionalni razvoj učiteljev v tej veji izo-
braževanja, ki skozi svoja spremenjena subjektivna pojmovanja in ravnanja lahko vplivajo
na povečevanje ugleda tega podsistema vzgoje in izobraževanja.
V kolikor pogledamo nekoliko širše in se ozremo na Slovenijo v mednarodnem kon-
tekstu, nam podatki o poklicnem in strokovnem izobraževanju pomagajo dopolniti sliko
o podobi in vlogi poklicnega in strokovnega izobraževanja, s tem pa odpirajo nova vpraša-
nja in možna področja ukrepanja.
Slovenija sodi v skupino držav, ki imajo najkrajše trajanje obveznega šolanja, kjer se kot
v Avstriji, Belgiji, na Češkem, na Cipru in v Grčiji konča pri 15 letih, pri čemer se v Belgi-
ji obveznost nadaljuje do 18. leta z izobraževanjem vsaj za polovični čas. Kljub temu se to
ne odraža neposredno v pričakovanem trajanju izobraževanja v Sloveniji v povprečju, ki je
leta 2000 znašalo 16,7 let, leta 2007 18 let in leta 2008 18,5 let, kar predstavlja glede na 27
članic EU nadpovprečne vrednosti (Progress ..., 2011).
Zelo spodbuden podatek za Slovenijo je, da za 15-letne dijake (podatki temeljijo na
mednarodni raziskavi PISA 2006) ravnatelji v zelo nizkih odstotkih poročajo, da potre-
59
