Page 55 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 55
nje učiteljevega razmišljanja in stila poučevanja je učinkovito le, če je umeščeno v šolsko
prakso in če je podprto z aktivno soudeležbo. Prav tako poslušanje predavanj o didaktič-
nih novostih omogoča učiteljem poglobiti razumevanje novih poti v poučevanju, ne nudi
pa jim tudi vpliva in moči, da jih uporabijo v svojem vsakodnevnem okolju.
Pri tem mora biti vodstvo šole soodgovorno za prenos učiteljevih zunajšolskih izku-
šenj v šolsko prakso; šola mora imeti od tega koristi, sicer vodstva šol te oblike »samou-
sposabljanja« ne bodo podpirala. Učiteljevih kompetenc, stila poučevanja in vedenja ni
mogoče spreminjati s standardiziranimi programi usposabljanja ali s predpisovanjem od
zgoraj navzdol, obenem pa tudi tam, kjer so šolam preprosto dali denar za usposabljanje
in povsem proste roke pri organiziranju usposabljanja, niso dosegli namena (prav tam).
Pri uvajanju različnih sistemskih sprememb je potreben razmislek, kako je do tistega
trenutka sistem deloval in na podlagi dotedanjih izkušenj uvajati manjše smiselne predlo-
ge za spremembe. Tako na ravni uvajanja sprememb v Sloveniji kot tudi v mednarodnem
prostoru se je namreč že večkrat pokazalo, da se rešitve, ki delujejo v enem sistemu, v dru-
gem sistemu izkažejo za neuporabne.
Glede na vsa priporočila, ki jih o izobraževanju učiteljev (pa naj bo začetnem, priprav-
ništvu ali nadaljevalnem) lahko najdemo in glede na kompleksnost sistema poklicnega in
strokovnega izobraževanja lahko ugotovimo, da je izobraževanje in nadaljnje usposablja-
nje učiteljev v poklicnem izobraževanju še toliko zahtevnejše, saj ob vsem, o čemer je že bil
govor, zahteva še spremljanje stroke, za katero se dijaki posamezne poklicne ali strokovne
šole ali programa usposabljajo, sodelovanje z delodajalci, sledenje napredku v stroki oz. pa-
nogi, tudi če predmet, ki ga posamezen učitelj poučuje v poklicnem izobraževanju, ni ne-
posredno vezan na ta ali več poklicev.
Ob že priznanih in tudi novih predlaganih rešitvah profesionalnega razvoja učiteljev
naj bi se nadaljnje usposabljanje učiteljev in napredovanje še dodatno ovrednotilo v po-
klicnem in strokovnem izobraževanju, oz. naj bi se predvidele dodatne okoliščine, s kateri-
mi se zaradi posebnosti organiziranosti poklicnega in strokovnega izobraževanja srečujejo
učitelji. To so: sodelovanje z delodajalci za izvajanje prakse, sodelovanje z delodajalci glede
zaposlitev, spremljanje stroke, za katero se usposabljajo dijaki šole ali programa, v katerem
posamezen učitelj poučuje, povezovanje z zunanjim okoljem ipd.
Zelena knjiga o izobraževanju učiteljev v Evropi1 (2001) opredeljuje izobraževanje uči-
teljev kot odprt in dinamičen ter kontinuiran sistem. Kontinuiran profesionalni razvoj
1 Gre za prevod dela: F. Buchberger, B. P. Campos, D. Kallos, J. Stephenson (Ur.) (2000). Green Paper on Teacher Edu-
cation in Europe: High Quality Teacher Education for High Quality Education and Training. Thematic Network
on Teacher Education in Europe, Fakultetsnämnden för lärarutbildning,Umea° universitet.
55
prakso in če je podprto z aktivno soudeležbo. Prav tako poslušanje predavanj o didaktič-
nih novostih omogoča učiteljem poglobiti razumevanje novih poti v poučevanju, ne nudi
pa jim tudi vpliva in moči, da jih uporabijo v svojem vsakodnevnem okolju.
Pri tem mora biti vodstvo šole soodgovorno za prenos učiteljevih zunajšolskih izku-
šenj v šolsko prakso; šola mora imeti od tega koristi, sicer vodstva šol te oblike »samou-
sposabljanja« ne bodo podpirala. Učiteljevih kompetenc, stila poučevanja in vedenja ni
mogoče spreminjati s standardiziranimi programi usposabljanja ali s predpisovanjem od
zgoraj navzdol, obenem pa tudi tam, kjer so šolam preprosto dali denar za usposabljanje
in povsem proste roke pri organiziranju usposabljanja, niso dosegli namena (prav tam).
Pri uvajanju različnih sistemskih sprememb je potreben razmislek, kako je do tistega
trenutka sistem deloval in na podlagi dotedanjih izkušenj uvajati manjše smiselne predlo-
ge za spremembe. Tako na ravni uvajanja sprememb v Sloveniji kot tudi v mednarodnem
prostoru se je namreč že večkrat pokazalo, da se rešitve, ki delujejo v enem sistemu, v dru-
gem sistemu izkažejo za neuporabne.
Glede na vsa priporočila, ki jih o izobraževanju učiteljev (pa naj bo začetnem, priprav-
ništvu ali nadaljevalnem) lahko najdemo in glede na kompleksnost sistema poklicnega in
strokovnega izobraževanja lahko ugotovimo, da je izobraževanje in nadaljnje usposablja-
nje učiteljev v poklicnem izobraževanju še toliko zahtevnejše, saj ob vsem, o čemer je že bil
govor, zahteva še spremljanje stroke, za katero se dijaki posamezne poklicne ali strokovne
šole ali programa usposabljajo, sodelovanje z delodajalci, sledenje napredku v stroki oz. pa-
nogi, tudi če predmet, ki ga posamezen učitelj poučuje v poklicnem izobraževanju, ni ne-
posredno vezan na ta ali več poklicev.
Ob že priznanih in tudi novih predlaganih rešitvah profesionalnega razvoja učiteljev
naj bi se nadaljnje usposabljanje učiteljev in napredovanje še dodatno ovrednotilo v po-
klicnem in strokovnem izobraževanju, oz. naj bi se predvidele dodatne okoliščine, s kateri-
mi se zaradi posebnosti organiziranosti poklicnega in strokovnega izobraževanja srečujejo
učitelji. To so: sodelovanje z delodajalci za izvajanje prakse, sodelovanje z delodajalci glede
zaposlitev, spremljanje stroke, za katero se usposabljajo dijaki šole ali programa, v katerem
posamezen učitelj poučuje, povezovanje z zunanjim okoljem ipd.
Zelena knjiga o izobraževanju učiteljev v Evropi1 (2001) opredeljuje izobraževanje uči-
teljev kot odprt in dinamičen ter kontinuiran sistem. Kontinuiran profesionalni razvoj
1 Gre za prevod dela: F. Buchberger, B. P. Campos, D. Kallos, J. Stephenson (Ur.) (2000). Green Paper on Teacher Edu-
cation in Europe: High Quality Teacher Education for High Quality Education and Training. Thematic Network
on Teacher Education in Europe, Fakultetsnämnden för lärarutbildning,Umea° universitet.
55
