Page 56 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 56
iteljev opredeli kot proces, ki se začne s pridobivanjem kandidatov za začetno izobraže-
vanje učiteljev, sestavljajo pa ga naslednje med seboj tesno povezane sestavine:
− začetno izobraževanje učiteljev,
− uvajanje v delo,
− stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje učiteljev ter
− nadaljnje izobraževanje (prav tam).
Ob tem Zelena knjiga (2001) opozarja na nevarnost, da večina sistemov in modelov iz-
obraževanja učiteljev v državah članicah Evropske unije prevzema statično »filozofijo na-
hrbtnika«. Statični koncepti izobraževanja učiteljev:
− poudarjajo pomen začetnega izobraževanja učiteljev,
− ne upoštevajo potrebe po stalnem profesionalnem razvoju,
− zanemarjajo pomen stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadalj-
njega izobraževanja učiteljev ter
− posvečajo malo ali nič pozornosti sistemskemu povezovanju izobraževanja učite-
ljev, profesionalnem razvoju, razvoju šol in pedagoškemu raziskovanju.
V takšnem pojmovanju je skrita predpostavka, da lahko začetno izobraževanje priho-
dnje učitelje usposobi za vse naloge učiteljskega poklica v celoti in za vso delovno dobo, so-
časno pa v njih razvije sposobnost za reševanje problemov, ki jih neprestano prinašajo nove
poklicne naloge (prav tam). Tako so ugotovitve o pomanjkljivostih statičnih konceptov v
večini držav članic EU privedle do sodobnejših splošnih modelov stalnega strokovnega iz-
obraževanja in usposabljanja.
Po predstavitvi še nekaterih predvsem negativnih ali vsaj nezadostnih teženj glede iz-
obraževanja učiteljev v zadnjih nekaj letih ali desetletjih, ali pa poskusov, ki so namerava-
li izobraževanje učiteljev popraviti na določenih segmentih. Zelena knjiga sklene, da so hi-
tre spremembe položaja poučevanja, učiteljskega poklica in izobraževanja učiteljev različni
subjekti v različnih sferah izobraževanja učiteljev zaznali in upoštevali šele z zamudo in
v omejenem obsegu (prav tam). Napovedala je neizogibno obsežnejšo reformo izobraže-
vanja učiteljev. Ponovno niso opredeljene posebnosti, ki bi se dotikale profesionalnega ra-
zvoja učiteljev, ki poučujejo v posameznem podsistemu, kot je poklicno in strokovno izo-
braževanje.
Pri opredeljevanju profesionalnega razvoja navaja M. Valenčič Zuljan (1999) dva širša
modela učiteljevega profesionalnega razvoja, ki temeljita na različnih epistemoloških iz-
hodiščih, in sicer:
56
vanje učiteljev, sestavljajo pa ga naslednje med seboj tesno povezane sestavine:
− začetno izobraževanje učiteljev,
− uvajanje v delo,
− stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje učiteljev ter
− nadaljnje izobraževanje (prav tam).
Ob tem Zelena knjiga (2001) opozarja na nevarnost, da večina sistemov in modelov iz-
obraževanja učiteljev v državah članicah Evropske unije prevzema statično »filozofijo na-
hrbtnika«. Statični koncepti izobraževanja učiteljev:
− poudarjajo pomen začetnega izobraževanja učiteljev,
− ne upoštevajo potrebe po stalnem profesionalnem razvoju,
− zanemarjajo pomen stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadalj-
njega izobraževanja učiteljev ter
− posvečajo malo ali nič pozornosti sistemskemu povezovanju izobraževanja učite-
ljev, profesionalnem razvoju, razvoju šol in pedagoškemu raziskovanju.
V takšnem pojmovanju je skrita predpostavka, da lahko začetno izobraževanje priho-
dnje učitelje usposobi za vse naloge učiteljskega poklica v celoti in za vso delovno dobo, so-
časno pa v njih razvije sposobnost za reševanje problemov, ki jih neprestano prinašajo nove
poklicne naloge (prav tam). Tako so ugotovitve o pomanjkljivostih statičnih konceptov v
večini držav članic EU privedle do sodobnejših splošnih modelov stalnega strokovnega iz-
obraževanja in usposabljanja.
Po predstavitvi še nekaterih predvsem negativnih ali vsaj nezadostnih teženj glede iz-
obraževanja učiteljev v zadnjih nekaj letih ali desetletjih, ali pa poskusov, ki so namerava-
li izobraževanje učiteljev popraviti na določenih segmentih. Zelena knjiga sklene, da so hi-
tre spremembe položaja poučevanja, učiteljskega poklica in izobraževanja učiteljev različni
subjekti v različnih sferah izobraževanja učiteljev zaznali in upoštevali šele z zamudo in
v omejenem obsegu (prav tam). Napovedala je neizogibno obsežnejšo reformo izobraže-
vanja učiteljev. Ponovno niso opredeljene posebnosti, ki bi se dotikale profesionalnega ra-
zvoja učiteljev, ki poučujejo v posameznem podsistemu, kot je poklicno in strokovno izo-
braževanje.
Pri opredeljevanju profesionalnega razvoja navaja M. Valenčič Zuljan (1999) dva širša
modela učiteljevega profesionalnega razvoja, ki temeljita na različnih epistemoloških iz-
hodiščih, in sicer:
56
