Page 58 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 58
Ne glede na to, iz katerega modela izhajamo sami kot raziskovalci, je mogoče iz analiz
razbrati, da je med učitelji v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja sicer za-
znati naklonjenost k razvijanju kritično-reflektivnega pojmovanja o lastnem delu in razvo-
ju, vendar pa so tudi tradicionalna pojmovanja še vedno izrazito prisotna.
Za učitelje poklicnega in strokovnega izobraževanja pomenijo aktivne oblike pridobi-
vanja znanja v veliki meri praktične izkušnje s predmetom, ki ga poučujejo, ter s samim
procesom poučevanja. Podatki Eurydice kažejo, da je delež praktičnega usposabljanja za
učitelje srednjih šol relativno nizek (v primerjavi z učitelji razrednega pouka in s predme-
tnimi učitelji v osnovni šoli). Enako je v Sloveniji, saj pedagoška praksa variira tudi glede
na vpisan program študija na posameznih fakultetah (npr. Pedagoške fakultete, Filozof-
ske fakultete, posameznih strokovnih fakultet). V prenovljenih bolonjskih študijskih pro-
gramih je praksa v šoli obvezni sestavni del usposabljanja in mora biti ovrednotena z naj-
manj 15 kreditnimi točkami (Bela knjiga, 2011, str. 486–487). Kot že prej želimo tudi na
tem mestu izpostaviti dilemo ali oz. do kakšne mere je mogoče s takšno sistemsko spre-
membo vplivati tudi na kakovost pridobljenih znanj študentov, prihodnjih učiteljev.
V okviru empirične raziskave, ki so jo za potrebe nastajanja Bele knjige pripravili v po-
dročni strokovni skupini za izobraževanje pedagoških delavcev in njihov profesionalni ra-
zvoj,sonjeniavtorjinavprašanjaopraktičnemusposabljanjuprihodnjihstrokovnihdelavcev
dobili naslednje odgovore: kar tri četrtine anketiranih učiteljev (74,4 %) in še več ravnateljev
(85,2 %) je ocenilo, da imajo strokovni delavci v času svojega študija premalo pedagoške
prakse. Le slaba petina učiteljev (16,3 %) in desetina ravnateljev (9,9 %) sta bili mnenja, da
imajo strokovni delavci v času svojega študija dovolj pedagoške prakse (Bela knjiga, 2011,
str. 485–488).
Prav tako kot dilemo, ali povečanje obsega praktičnega usposabljanja pomeni tudi ve-
čjo kakovost študijskega programa za učitelje, se postavlja vprašanje, ali je na tak način
mogoče izboljšati tudi motivacijo za študij in posledično tudi motivacijo za vključevanje v
srednješolske programe poklicnega in strokovnega izobraževanja.
V obdobju, ko smo izvajali raziskavo na vzorcu učiteljev poklicnega in strokovnega iz-
obraževanja v Sloveniji (v letu 2011), je Eurobarometer izmeril javno mnenje glede poklic-
nega in strokovnega izobraževanja v EU. Izkazalo se je, da je odnos mladih do poklicne-
ga izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji najslabši med vsemi državami članicami EU
(Eurobarometer, 2011). V sporočilu za javnost so na Evropski komisiji ob izidu rezultatov
zapisali, da se za poklicno izobraževanje in usposabljanje po obveznem šolanju odloči sko-
raj polovica vseh Evropejcev in večina starostnih skupin ima o njem na splošno pozitivno
58
razbrati, da je med učitelji v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja sicer za-
znati naklonjenost k razvijanju kritično-reflektivnega pojmovanja o lastnem delu in razvo-
ju, vendar pa so tudi tradicionalna pojmovanja še vedno izrazito prisotna.
Za učitelje poklicnega in strokovnega izobraževanja pomenijo aktivne oblike pridobi-
vanja znanja v veliki meri praktične izkušnje s predmetom, ki ga poučujejo, ter s samim
procesom poučevanja. Podatki Eurydice kažejo, da je delež praktičnega usposabljanja za
učitelje srednjih šol relativno nizek (v primerjavi z učitelji razrednega pouka in s predme-
tnimi učitelji v osnovni šoli). Enako je v Sloveniji, saj pedagoška praksa variira tudi glede
na vpisan program študija na posameznih fakultetah (npr. Pedagoške fakultete, Filozof-
ske fakultete, posameznih strokovnih fakultet). V prenovljenih bolonjskih študijskih pro-
gramih je praksa v šoli obvezni sestavni del usposabljanja in mora biti ovrednotena z naj-
manj 15 kreditnimi točkami (Bela knjiga, 2011, str. 486–487). Kot že prej želimo tudi na
tem mestu izpostaviti dilemo ali oz. do kakšne mere je mogoče s takšno sistemsko spre-
membo vplivati tudi na kakovost pridobljenih znanj študentov, prihodnjih učiteljev.
V okviru empirične raziskave, ki so jo za potrebe nastajanja Bele knjige pripravili v po-
dročni strokovni skupini za izobraževanje pedagoških delavcev in njihov profesionalni ra-
zvoj,sonjeniavtorjinavprašanjaopraktičnemusposabljanjuprihodnjihstrokovnihdelavcev
dobili naslednje odgovore: kar tri četrtine anketiranih učiteljev (74,4 %) in še več ravnateljev
(85,2 %) je ocenilo, da imajo strokovni delavci v času svojega študija premalo pedagoške
prakse. Le slaba petina učiteljev (16,3 %) in desetina ravnateljev (9,9 %) sta bili mnenja, da
imajo strokovni delavci v času svojega študija dovolj pedagoške prakse (Bela knjiga, 2011,
str. 485–488).
Prav tako kot dilemo, ali povečanje obsega praktičnega usposabljanja pomeni tudi ve-
čjo kakovost študijskega programa za učitelje, se postavlja vprašanje, ali je na tak način
mogoče izboljšati tudi motivacijo za študij in posledično tudi motivacijo za vključevanje v
srednješolske programe poklicnega in strokovnega izobraževanja.
V obdobju, ko smo izvajali raziskavo na vzorcu učiteljev poklicnega in strokovnega iz-
obraževanja v Sloveniji (v letu 2011), je Eurobarometer izmeril javno mnenje glede poklic-
nega in strokovnega izobraževanja v EU. Izkazalo se je, da je odnos mladih do poklicne-
ga izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji najslabši med vsemi državami članicami EU
(Eurobarometer, 2011). V sporočilu za javnost so na Evropski komisiji ob izidu rezultatov
zapisali, da se za poklicno izobraževanje in usposabljanje po obveznem šolanju odloči sko-
raj polovica vseh Evropejcev in večina starostnih skupin ima o njem na splošno pozitivno
58
