Page 50 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 50
verjali povezave med izgorelostjo učiteljev in njihovimi iracionalnimi prepričanji o svo-
jem delu. 71 učiteljev in učiteljic predmetne stopnje in poklicnega izobraževanja je podalo
svoje odgovore na vprašalniku o izgorelosti učiteljev (Moreno-Jimenez, Garrosa in Gon-
zales, 2000; v: Bermejo-Toro in Pietro-Ursua, 2006) in vprašalniku iracionalnih prepri-
čanj za učitelje (Bernard, 1990 v: Bermejo-Toro in Pietro-Ursua, 2006). Vprašalnik o izgo-
relosti je vključeval tri dimenzije: čustveno izčrpanost, depersonalizacijo in pomanjkanje
zaznave svoje uspešnosti. Iracionalna prepričanja sta avtorici merili na štirih faktorjih:
− zniževanje lastne vrednosti (postavljanje zelo visokih standardov za svoje delo,
pretirana potreba po odobravanju drugih, identifikacija z delom glede prepriča-
nja, da storjene napake znižujejo vrednost posameznika kot človeka);
− nizka frustracijska toleranca (prepričanja o tem, da bi moralo biti poučevanje
otrok razmeroma lahko delo, ki od učitelja zahteva malo truda);
− prepričanja, povezana z organizacijo šole (želje po vključenosti v vodenje šole, želje
po tem, da je mnenje učiteljev upoštevano pri odločanju na ravni šole, da jih vod-
stvo posluša, ko ima težave …);
− avtoritarna prepričanja o vzgoji (prepričanja o tem, da se učenci ne bi smeli nepri-
merno vesti in da bi morali biti v takih primerih strogo kaznovani).
Rezultati so pokazali statistično značilne pozitivne povezave med nizko frustracijsko
toleranco učiteljev in vsemi tremi dimenzijami izgorelosti, med iracionalnimi prepriča-
nji, povezanimi z organizacijo šole in čustveno izčrpanostjo ter med avtoritarnimi prepri-
čanji učiteljev in vsemi tremi dimenzijami izgorelosti. Korelacije so se v povprečju gibale
okoli 0,30.
Čeprav poklicnemu in profesionalnemu razvoju v strokovni in znanstveni literaturi
namenjamo veliko pozornosti, je osredotočenost na učitelje, zaposlene na področju stro-
kovnega in poklicnega izobraževanja, vendarle skromna. Tako ne najdemo celovite razi-
skave, ki bi ugotavljala stanje na tem področju in na osnovi analiz izpeljevala priporočila
za ta segment zaposlenih v strukturi slovenskega izobraževalnega sistema. Še posebej kom-
pleksno je polje poklicnega in strokovnega izobraževanja zato, ker strokovni delavci zaje-
majo več skupin (Plevnik, 2006):
− učitelji strokovnoteoretičnih predmetov, ki poučujejo (večinoma) tiste predmete v
kurikulumu, ki imajo status strokovnega predmeta;
− učitelji praktičnega pouka (in veščin), ki poučujejo predmete oziroma vsebine v
kurikulumu v organizacijski obliki praktičnega pouka;
50
jem delu. 71 učiteljev in učiteljic predmetne stopnje in poklicnega izobraževanja je podalo
svoje odgovore na vprašalniku o izgorelosti učiteljev (Moreno-Jimenez, Garrosa in Gon-
zales, 2000; v: Bermejo-Toro in Pietro-Ursua, 2006) in vprašalniku iracionalnih prepri-
čanj za učitelje (Bernard, 1990 v: Bermejo-Toro in Pietro-Ursua, 2006). Vprašalnik o izgo-
relosti je vključeval tri dimenzije: čustveno izčrpanost, depersonalizacijo in pomanjkanje
zaznave svoje uspešnosti. Iracionalna prepričanja sta avtorici merili na štirih faktorjih:
− zniževanje lastne vrednosti (postavljanje zelo visokih standardov za svoje delo,
pretirana potreba po odobravanju drugih, identifikacija z delom glede prepriča-
nja, da storjene napake znižujejo vrednost posameznika kot človeka);
− nizka frustracijska toleranca (prepričanja o tem, da bi moralo biti poučevanje
otrok razmeroma lahko delo, ki od učitelja zahteva malo truda);
− prepričanja, povezana z organizacijo šole (želje po vključenosti v vodenje šole, želje
po tem, da je mnenje učiteljev upoštevano pri odločanju na ravni šole, da jih vod-
stvo posluša, ko ima težave …);
− avtoritarna prepričanja o vzgoji (prepričanja o tem, da se učenci ne bi smeli nepri-
merno vesti in da bi morali biti v takih primerih strogo kaznovani).
Rezultati so pokazali statistično značilne pozitivne povezave med nizko frustracijsko
toleranco učiteljev in vsemi tremi dimenzijami izgorelosti, med iracionalnimi prepriča-
nji, povezanimi z organizacijo šole in čustveno izčrpanostjo ter med avtoritarnimi prepri-
čanji učiteljev in vsemi tremi dimenzijami izgorelosti. Korelacije so se v povprečju gibale
okoli 0,30.
Čeprav poklicnemu in profesionalnemu razvoju v strokovni in znanstveni literaturi
namenjamo veliko pozornosti, je osredotočenost na učitelje, zaposlene na področju stro-
kovnega in poklicnega izobraževanja, vendarle skromna. Tako ne najdemo celovite razi-
skave, ki bi ugotavljala stanje na tem področju in na osnovi analiz izpeljevala priporočila
za ta segment zaposlenih v strukturi slovenskega izobraževalnega sistema. Še posebej kom-
pleksno je polje poklicnega in strokovnega izobraževanja zato, ker strokovni delavci zaje-
majo več skupin (Plevnik, 2006):
− učitelji strokovnoteoretičnih predmetov, ki poučujejo (večinoma) tiste predmete v
kurikulumu, ki imajo status strokovnega predmeta;
− učitelji praktičnega pouka (in veščin), ki poučujejo predmete oziroma vsebine v
kurikulumu v organizacijski obliki praktičnega pouka;
50
