Page 47 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 47
kariero ter karierno vztrajnost (London, 1983). Karierna identiteta predstavlja posame-
znikovo vrednotenje kariere v življenju. Posameznik z močno karierno identiteto osebno
zadovoljstvo bolj povezuje s poklicno kariero kot posameznik s šibkejšo karierno identi-
teto (Konrad, 1996). Karierni vpogled vključuje posameznikovo zmožnost realne ocene
svojih poklicnih okoliščin, kariere. Posamezniki z večjim kariernim vpogledom imajo re-
alnejšo predstavo o svojih sposobnostih, interesih, kompetencah in skladno s tem tudi re-
alnejše dolgoročne cilje, povezane s kariero, kot posameznik z manjšim vpogledom v svojo
kariero. Za ustrezen karierni vpogled so značilni zadani cilji posameznika v zvezi s kari-
ero in natančno zastavljene strategije za doseganje teh ciljev, realistična pričakovanja in
usmerjenost v postavljanje dolgoročnih ciljev. Posameznikova potreba po spremembah in
prožnost ciljev se s kariernim vpogledom negativno povezujeta (London, 1983). Karierna
vztrajnost je posameznikova vztrajnost ob različnih ovirah in težavah v profesionalnem
razvoju. Posameznik z nižjo karierno vztrajnostjo bo prej težil k umiku iz okoliščin, ko bo
naletel na ovire v razvoju kariere, kot posameznik z višjo karierno vztrajnostjo. Karierna
vztrajnost se izraža na različne načine (London, 1983):
− kot posameznikovo prepričanje v lastno učinkovitost, ki vključuje samospoštova-
nje, potrebo po samostojnosti in dosežku, notranje mesto nadzora, iniciativnost,
postavljanje notranjih standardov pri delu ter usmerjenost v razvoj;
− kot odnos posameznika do tveganja (sprejemanje tveganja, strah pred neuspehom,
strpnost do negotovosti, potreba po varnosti);
− kot posameznikova potreba po odvisnosti v delovnih okoliščinah, ki se nanaša
na potrebo po odobravanju (sodelavcev, nadrejenih) in posameznikovo tekmoval-
nost.
Ob karierni motivaciji se s profesionalnim razvojem povezujejo še nekateri drugi oseb-
nostno–socialni dejavniki. Različni avtorji (pregled v: Zupančič, 2004) navajajo predvsem
zaznano samoučinkovitost, kakovost mentorstva ob prihodu na delovno mesto, možnost
napredovanja in odnosi med delom in družinskim življenjem.
Profesionalni razvoj je temelj za razvijanje potencialov učencev v korist prihodnjih ge-
neracij, s tem pa tudi družbene blaginje, v kateri bomo živeli (Skupna evropska načela…,
2006). Učitelji svoj profesionalizem razumejo kot strokovno usposobljenost, znanje, po-
trebno za uspešno poučevanje, kar kaže, da je pri nas poznavanje vsebin po mnenju učite-
ljev še vedno najpomembnejše; sledi znanje s področja učnih metod in oblik, kar kaže še
vedno tradicionalno pojmovanje profesionalnega učitelja (Erčulj, 2005). Pri učiteljih se to-
47
znikovo vrednotenje kariere v življenju. Posameznik z močno karierno identiteto osebno
zadovoljstvo bolj povezuje s poklicno kariero kot posameznik s šibkejšo karierno identi-
teto (Konrad, 1996). Karierni vpogled vključuje posameznikovo zmožnost realne ocene
svojih poklicnih okoliščin, kariere. Posamezniki z večjim kariernim vpogledom imajo re-
alnejšo predstavo o svojih sposobnostih, interesih, kompetencah in skladno s tem tudi re-
alnejše dolgoročne cilje, povezane s kariero, kot posameznik z manjšim vpogledom v svojo
kariero. Za ustrezen karierni vpogled so značilni zadani cilji posameznika v zvezi s kari-
ero in natančno zastavljene strategije za doseganje teh ciljev, realistična pričakovanja in
usmerjenost v postavljanje dolgoročnih ciljev. Posameznikova potreba po spremembah in
prožnost ciljev se s kariernim vpogledom negativno povezujeta (London, 1983). Karierna
vztrajnost je posameznikova vztrajnost ob različnih ovirah in težavah v profesionalnem
razvoju. Posameznik z nižjo karierno vztrajnostjo bo prej težil k umiku iz okoliščin, ko bo
naletel na ovire v razvoju kariere, kot posameznik z višjo karierno vztrajnostjo. Karierna
vztrajnost se izraža na različne načine (London, 1983):
− kot posameznikovo prepričanje v lastno učinkovitost, ki vključuje samospoštova-
nje, potrebo po samostojnosti in dosežku, notranje mesto nadzora, iniciativnost,
postavljanje notranjih standardov pri delu ter usmerjenost v razvoj;
− kot odnos posameznika do tveganja (sprejemanje tveganja, strah pred neuspehom,
strpnost do negotovosti, potreba po varnosti);
− kot posameznikova potreba po odvisnosti v delovnih okoliščinah, ki se nanaša
na potrebo po odobravanju (sodelavcev, nadrejenih) in posameznikovo tekmoval-
nost.
Ob karierni motivaciji se s profesionalnim razvojem povezujejo še nekateri drugi oseb-
nostno–socialni dejavniki. Različni avtorji (pregled v: Zupančič, 2004) navajajo predvsem
zaznano samoučinkovitost, kakovost mentorstva ob prihodu na delovno mesto, možnost
napredovanja in odnosi med delom in družinskim življenjem.
Profesionalni razvoj je temelj za razvijanje potencialov učencev v korist prihodnjih ge-
neracij, s tem pa tudi družbene blaginje, v kateri bomo živeli (Skupna evropska načela…,
2006). Učitelji svoj profesionalizem razumejo kot strokovno usposobljenost, znanje, po-
trebno za uspešno poučevanje, kar kaže, da je pri nas poznavanje vsebin po mnenju učite-
ljev še vedno najpomembnejše; sledi znanje s področja učnih metod in oblik, kar kaže še
vedno tradicionalno pojmovanje profesionalnega učitelja (Erčulj, 2005). Pri učiteljih se to-
47
