Page 46 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 46
mnenju avtorja zoži svojo poklicno izbiro in se usmeri v izobraževanje, ki ji bo omogo-
čilo doseči izbrani poklic. V obdobju implementacije (približno med 22. in 24. letom) ose-
ba konča izobraževanje in se prvič zaposli. V obdobju stabilizacije, ki sledi približno med
25. in 34. letom, se oseba odloča o specifični, ustrezni karieri znotraj izbranega poklica, v
drugi polovici zgodnje odraslosti pa teži k napredovanju v specifični delovni karieri in do-
seganju višjega poklicnega položaja (konsolidacija).
Ne glede na to, kako kakovostno je formalno dodiplomsko izobraževanje učiteljev, ni-
kakor ne moremo pričakovati, da jih bo lahko ustrezno pripravilo na vse okoliščine, s ka-
terimi se bodo srečevali med opravljanjem poklica. Zato izobraževalni sistemi skušajo za-
gotavljati učiteljem priložnosti za profesionalni razvoj v času trajanja njihove kariere, da bi
zagotavljali visoke standarde in dobro usposobljene učitelje (OECD, 2009). Prav tako Gu-
skey (2000) navaja, da je profesionalni razvoj permanenten proces razvoja. Zato bi morali
biti uporabljeni različni pristopi k razvijanju kompetenc učiteljev glede na različne stopnje
v profesionalnem razvoju. K. Smith (2003) je izpostavila da kariera in profesionalni razvoj
učiteljev pomeni, da postajajo boljši strokovnjaki. Hkrati pa to tudi vpliva na izboljševa-
nje vzgojno-izobraževalnega procesa in tako je profesionalni razvoj učiteljev nujen tudi za
napredek družbe.
Hargreaves in Fullan (2012) sta opredelila šest stopenj v razvoju kariere učiteljev:
1. stopnja 0–3 leta: Predanost: podpora in izziv
2. stopnja 4–7 let: Identiteta in učinkovitost v razredu
3. stopnja 8–15 let: Obvladovanje sprememb, naraščajoče napetosto
4. stopnja 16–23 let: Spremembe in prehodi v poklicnem življenju, izzivi za moti-
vacijo in predanost
5. stopnja 24–30 let: Izzivi za ohranitev motivacije
6. stopnja 31+ let: Vzdrževanje/upadanje moticacije.
Prav tako bi lahko dodali še stopnjo 0 v obdobju formalnega dodiplomskega izobra-
ževanja učiteljev, ki jo lahko opredelimo kot stopnjo pridobivanja osnovnih znanj in iz-
kušenj ter razvijanja poklicne identitete. Na podlagi teoretičnih izhodišč je vsekakor raz-
vidno, da se prioritete učiteljev spreminjajo med razvijanjem kariere učiteljev in seveda
vzporedno tudi med razvijanjem osebnosti vsakega posameznega učitelja.
V okviru profesionalnega razvoja ima ob razvoju posameznikovih sposobnosti za delo
velik pomen tudi njegova karierna motivacija. Karierna motivacija je večdimenzionalen
osebnostni konstrukt, ki vključuje karierno identiteto posameznika, njegov vpogled v svo-
46
čilo doseči izbrani poklic. V obdobju implementacije (približno med 22. in 24. letom) ose-
ba konča izobraževanje in se prvič zaposli. V obdobju stabilizacije, ki sledi približno med
25. in 34. letom, se oseba odloča o specifični, ustrezni karieri znotraj izbranega poklica, v
drugi polovici zgodnje odraslosti pa teži k napredovanju v specifični delovni karieri in do-
seganju višjega poklicnega položaja (konsolidacija).
Ne glede na to, kako kakovostno je formalno dodiplomsko izobraževanje učiteljev, ni-
kakor ne moremo pričakovati, da jih bo lahko ustrezno pripravilo na vse okoliščine, s ka-
terimi se bodo srečevali med opravljanjem poklica. Zato izobraževalni sistemi skušajo za-
gotavljati učiteljem priložnosti za profesionalni razvoj v času trajanja njihove kariere, da bi
zagotavljali visoke standarde in dobro usposobljene učitelje (OECD, 2009). Prav tako Gu-
skey (2000) navaja, da je profesionalni razvoj permanenten proces razvoja. Zato bi morali
biti uporabljeni različni pristopi k razvijanju kompetenc učiteljev glede na različne stopnje
v profesionalnem razvoju. K. Smith (2003) je izpostavila da kariera in profesionalni razvoj
učiteljev pomeni, da postajajo boljši strokovnjaki. Hkrati pa to tudi vpliva na izboljševa-
nje vzgojno-izobraževalnega procesa in tako je profesionalni razvoj učiteljev nujen tudi za
napredek družbe.
Hargreaves in Fullan (2012) sta opredelila šest stopenj v razvoju kariere učiteljev:
1. stopnja 0–3 leta: Predanost: podpora in izziv
2. stopnja 4–7 let: Identiteta in učinkovitost v razredu
3. stopnja 8–15 let: Obvladovanje sprememb, naraščajoče napetosto
4. stopnja 16–23 let: Spremembe in prehodi v poklicnem življenju, izzivi za moti-
vacijo in predanost
5. stopnja 24–30 let: Izzivi za ohranitev motivacije
6. stopnja 31+ let: Vzdrževanje/upadanje moticacije.
Prav tako bi lahko dodali še stopnjo 0 v obdobju formalnega dodiplomskega izobra-
ževanja učiteljev, ki jo lahko opredelimo kot stopnjo pridobivanja osnovnih znanj in iz-
kušenj ter razvijanja poklicne identitete. Na podlagi teoretičnih izhodišč je vsekakor raz-
vidno, da se prioritete učiteljev spreminjajo med razvijanjem kariere učiteljev in seveda
vzporedno tudi med razvijanjem osebnosti vsakega posameznega učitelja.
V okviru profesionalnega razvoja ima ob razvoju posameznikovih sposobnosti za delo
velik pomen tudi njegova karierna motivacija. Karierna motivacija je večdimenzionalen
osebnostni konstrukt, ki vključuje karierno identiteto posameznika, njegov vpogled v svo-
46
