Page 48 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 48
glede profesionalizma in profesionalnega razvoja pojavljajo pojmovanja o značilnostih
teh pojmov, ki se ne kažejo neposredno tudi v njihovih dejanjih.
Skrb za profesionalni razvoj povezujemo tudi s posameznikovim zadovoljstvom z de-
lom. Raziskave, v katerih so preučevali učinek zadovoljstva z delom na pripadnost in an-
gažiranost v delovni organizaciji (Locke in Latham, 1990), so pokazale, da je pri posame-
znikih, ki izkazujejo večje zadovoljstvo z delom, opazna večja angažiranost v organizaciji
– tudi z vidika skrbi za svoj profesionalni razvoj.
Zanimivo je, da vse raziskave ne potrjujejo povezave med profesionalnim razvojem
učiteljev in njihovim zadovoljstvom z delom. Meagher (2011) tako ugotavlja, da na podla-
gi podatkov, ki jih je pridobil, ne more zavrniti ničelne hipoteze, da med profesionalnim
razvojem učiteljev in njihovim zadovoljstvom z delom ni statistično značilne povezave.
Različne raziskave kažejo, da se zadovoljstvo z delom povezuje tudi s posameznikovi-
mi osebnostnimi lastnostmi. Različne metaanalize osebnosti kažejo na to, da velikih pet
faktorjev osebnosti v povprečju pojasnjuje okoli 10 % variance različnih z delom poveza-
nih vedenj (pregled v: Salgado, 1997). V raziskavah, v katerih je bil uporabljen model veli-
kih petih osebnostnih faktorjev, se z zadovoljstvom pri delu največkrat povezujejo ekstra-
vertnost in nevroticizem (prvi pozitivno, drugi negativno) (npr. Judge, Heller in Mount,
2002; Tokar in Subich, 1997) ter vestnost (Furnham, Petrides, Jackson in Cotter, 2002;
Judge, Higgins, Thoresen in Barrick, 1999). Korelacije se gibljejo okoli 0,25.
Slovenska raziskava S. Cecić Erpić (1998), v katero je bil vključen vzorec trideset- do
štiridesetletnih udeležencev, kažejo, da:
− se želeno zadovoljstvo pri delu večinoma povezuje z napredovanjem in zvišanjem
plače, sledita še zanimivost delovnih nalog ter kakovost medosebnih odnosov pri
delu;
− nezadovoljstvo z delom udeleženci pripisujejo nezanimivemu delu, nizki plači in
subjektivno zaznanemu dejstvu, da pri delu ne morejo izraziti svojih sposobnosti;
− se kot izvor zadovoljstva pri delu pogosto pojavljajo tudi odgovori, ki se nanašajo
na: samostojnost pri delu, zahtevnost dela, delovno uspešnost, ki naj bo primerlji-
va z vloženim trudom;
− udeleženci uspešnost pri delu največkrat povezujejo z zadovoljstvom s poklicem in
zadovoljstvom pri delu, dobro izobrazbo, usmerjenostjo k dosežku ter željo po do-
kazovanju;
48
teh pojmov, ki se ne kažejo neposredno tudi v njihovih dejanjih.
Skrb za profesionalni razvoj povezujemo tudi s posameznikovim zadovoljstvom z de-
lom. Raziskave, v katerih so preučevali učinek zadovoljstva z delom na pripadnost in an-
gažiranost v delovni organizaciji (Locke in Latham, 1990), so pokazale, da je pri posame-
znikih, ki izkazujejo večje zadovoljstvo z delom, opazna večja angažiranost v organizaciji
– tudi z vidika skrbi za svoj profesionalni razvoj.
Zanimivo je, da vse raziskave ne potrjujejo povezave med profesionalnim razvojem
učiteljev in njihovim zadovoljstvom z delom. Meagher (2011) tako ugotavlja, da na podla-
gi podatkov, ki jih je pridobil, ne more zavrniti ničelne hipoteze, da med profesionalnim
razvojem učiteljev in njihovim zadovoljstvom z delom ni statistično značilne povezave.
Različne raziskave kažejo, da se zadovoljstvo z delom povezuje tudi s posameznikovi-
mi osebnostnimi lastnostmi. Različne metaanalize osebnosti kažejo na to, da velikih pet
faktorjev osebnosti v povprečju pojasnjuje okoli 10 % variance različnih z delom poveza-
nih vedenj (pregled v: Salgado, 1997). V raziskavah, v katerih je bil uporabljen model veli-
kih petih osebnostnih faktorjev, se z zadovoljstvom pri delu največkrat povezujejo ekstra-
vertnost in nevroticizem (prvi pozitivno, drugi negativno) (npr. Judge, Heller in Mount,
2002; Tokar in Subich, 1997) ter vestnost (Furnham, Petrides, Jackson in Cotter, 2002;
Judge, Higgins, Thoresen in Barrick, 1999). Korelacije se gibljejo okoli 0,25.
Slovenska raziskava S. Cecić Erpić (1998), v katero je bil vključen vzorec trideset- do
štiridesetletnih udeležencev, kažejo, da:
− se želeno zadovoljstvo pri delu večinoma povezuje z napredovanjem in zvišanjem
plače, sledita še zanimivost delovnih nalog ter kakovost medosebnih odnosov pri
delu;
− nezadovoljstvo z delom udeleženci pripisujejo nezanimivemu delu, nizki plači in
subjektivno zaznanemu dejstvu, da pri delu ne morejo izraziti svojih sposobnosti;
− se kot izvor zadovoljstva pri delu pogosto pojavljajo tudi odgovori, ki se nanašajo
na: samostojnost pri delu, zahtevnost dela, delovno uspešnost, ki naj bo primerlji-
va z vloženim trudom;
− udeleženci uspešnost pri delu največkrat povezujejo z zadovoljstvom s poklicem in
zadovoljstvom pri delu, dobro izobrazbo, usmerjenostjo k dosežku ter željo po do-
kazovanju;
48
