Page 49 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 49
neuspešnost v svoji delovni karieri udeleženci pripisujejo prenizki izobrazbi, po-
klicni neopredeljenosti, neperspektivnosti delovnega mesta ali delovne organizaci-
je in temu, da v življenju dajejo prednost družini.
Raziskave, ki preučujejo zadovoljstvo z delom strokovnih delavcev v vzgoji in izobra-
ževanju, se ukvarjajo predvsem z izgorelostjo in stresom na delovnem mestu. Izgorelost pri
delu je sindrom telesne, mentalne in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajne izpo-
stavljenosti stresu. Slivar (2009) je ugotovil, da se vpliv stresa na zadovoljstvo potrjuje tudi
pri naših učiteljih, saj so učitelji, ki so ocenili, da so zaradi situacij na šoli močno oz. izjem
no pod stresom, bistveno manj zadovoljni z delom kot učitelji, ki niso oz. so zmerno pod
stresom. Pri tem se je tudi pokazalo, da so srednješolski učitelji bistveno manj zadovoljni z
delom kot osnovnošolski učitelji.
Različne raziskave kažejo naslednje:
− učiteljeva zaznava lastne učinkovitosti pri delu (predvsem sposobnosti učinkovite-
ga upravljanja različnih okoliščin v razredu, učinkovite uporabe didaktike in spo-
sobnosti vzdrževanja medosebnih odnosov z drugimi strokovnimi delavci na šoli)
se povezuje z njegovim zadovoljstvom pri delu (Caprara, Barbaranelli, Borgogni,
Petitta in Rubinacci, 2003; Caprara, Barbaranelli, Borgogni in Steca, 2003; Ca-
prara, Barbaranelli, Steca in Malone, 2006), više kot učitelji zaznavajo svojo učin-
kovitost pri delu, bolj so zadovoljni s svojim delom;
− k izgorelosti so bolj nagnjeni tisti učitelji, ki svojih družbenih vlog nimajo natanč-
no opredeljenih in doživljajo večjo konfliktnost med različnimi vlogami, ki jih
opravljajo (npr. kariera in družina);
− k izgorelosti so bolj nagnjeni tudi učitelji, ki izražajo nižjo prožnost jaza ter nižje
samospoštovanje (Lee in Ashforth, 1991; Pierce in Molloy, 1990);
− nizka frustracijska toleranca in nizka samopodoba učiteljev se povezujeta z zazna-
vo višje stresnosti dela učiteljev (Bernard, 1988, cit po Bermejo-Toro in Pietro-Ur-
sua, 2006).
Raziskave, ki so preučevale povezave med subjektivnimi teorijami učiteljev (avtorji
raziskav jih imenujejo iracionalna prepričanja učiteljev o njihovem delu in šolskem okolju)
in zadovoljstvom z delom ter zaznavo stresnosti dela, so pokazale, da se med iracionalnimi
prepričanji z zaznavo stresnosti dela pri učiteljih najvišje povezujejo prepričanja o svoji ne-
primernosti za opravljanje poklica in avtoritarna prepričanja o vzgoji (Bernard, 1988; Cal-
vete in Villa, 1999). V podobni raziskavi sta L. Bermejo-Toro in M. Pietro-Ursua (2006)
49
klicni neopredeljenosti, neperspektivnosti delovnega mesta ali delovne organizaci-
je in temu, da v življenju dajejo prednost družini.
Raziskave, ki preučujejo zadovoljstvo z delom strokovnih delavcev v vzgoji in izobra-
ževanju, se ukvarjajo predvsem z izgorelostjo in stresom na delovnem mestu. Izgorelost pri
delu je sindrom telesne, mentalne in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajne izpo-
stavljenosti stresu. Slivar (2009) je ugotovil, da se vpliv stresa na zadovoljstvo potrjuje tudi
pri naših učiteljih, saj so učitelji, ki so ocenili, da so zaradi situacij na šoli močno oz. izjem
no pod stresom, bistveno manj zadovoljni z delom kot učitelji, ki niso oz. so zmerno pod
stresom. Pri tem se je tudi pokazalo, da so srednješolski učitelji bistveno manj zadovoljni z
delom kot osnovnošolski učitelji.
Različne raziskave kažejo naslednje:
− učiteljeva zaznava lastne učinkovitosti pri delu (predvsem sposobnosti učinkovite-
ga upravljanja različnih okoliščin v razredu, učinkovite uporabe didaktike in spo-
sobnosti vzdrževanja medosebnih odnosov z drugimi strokovnimi delavci na šoli)
se povezuje z njegovim zadovoljstvom pri delu (Caprara, Barbaranelli, Borgogni,
Petitta in Rubinacci, 2003; Caprara, Barbaranelli, Borgogni in Steca, 2003; Ca-
prara, Barbaranelli, Steca in Malone, 2006), više kot učitelji zaznavajo svojo učin-
kovitost pri delu, bolj so zadovoljni s svojim delom;
− k izgorelosti so bolj nagnjeni tisti učitelji, ki svojih družbenih vlog nimajo natanč-
no opredeljenih in doživljajo večjo konfliktnost med različnimi vlogami, ki jih
opravljajo (npr. kariera in družina);
− k izgorelosti so bolj nagnjeni tudi učitelji, ki izražajo nižjo prožnost jaza ter nižje
samospoštovanje (Lee in Ashforth, 1991; Pierce in Molloy, 1990);
− nizka frustracijska toleranca in nizka samopodoba učiteljev se povezujeta z zazna-
vo višje stresnosti dela učiteljev (Bernard, 1988, cit po Bermejo-Toro in Pietro-Ur-
sua, 2006).
Raziskave, ki so preučevale povezave med subjektivnimi teorijami učiteljev (avtorji
raziskav jih imenujejo iracionalna prepričanja učiteljev o njihovem delu in šolskem okolju)
in zadovoljstvom z delom ter zaznavo stresnosti dela, so pokazale, da se med iracionalnimi
prepričanji z zaznavo stresnosti dela pri učiteljih najvišje povezujejo prepričanja o svoji ne-
primernosti za opravljanje poklica in avtoritarna prepričanja o vzgoji (Bernard, 1988; Cal-
vete in Villa, 1999). V podobni raziskavi sta L. Bermejo-Toro in M. Pietro-Ursua (2006)
49
