Page 40 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 40
žbeno ekonomskih okoliščin težko pričakovati. Iskati velja možnosti, kako ob danih
pogojih izboljševati uspešnost dijakov z bolje usposobljenimi učitelji.
Zanimivi so tudi podatki analize, ki jih je za potrebe Bele knjige o vzgoji in izobraže-
vanju (2011) pridobila področna delovna skupina za področje poklicnega in strokovnega
izobraževanja na podlagi izvedbe empirične analize o kakovostni usposobitvi za poklic,
želji po nadaljnjem šolanju in prehodnosti v sistemu4. Kažejo se splošni trendi, značilni za
celotno obravnavano izobraževalno področje.
Raziskava o organizaciji poklicnega in strokovnega izobraževanja je pokazala, da se
med mnenji učiteljev in ravnateljev na eni strani ter na drugi strani delodajalcev o tem,
kako kakovostno lahko v okviru obstoječih izobraževalnih programov, ki jih izvajajo na
šolah, usposobijo dijake za poklic, ki ga bodo opravljali, pojavljajo statistično značilne raz-
like. Medtem ko več učiteljev (67,4 %) in ravnateljev (84,2 %) kot delodajalcev (39,8 %) oce-
njuje, da lahko dijake usposobijo kakovostno oziroma zelo kakovostno, več delodajalcev,
skoraj polovica (47,5 %), ocenjuje, da šole srednje kakovostno usposobijo dijake za njihov
poklic, 12,0 % pa jih meni, da jih slabo usposobijo (prav tam). Verjetno so te ocene odraz
različnih kriterijev, kaj pomeni kakovostno izobraziti za poklic, pri čemer so delodajalci
verjetno bolj pozorni na praktično usposobljenost dijaka za poklic.
Po mnenju učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev želijo dijaki nadaljevati šolanje.
Večina učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev meni, da je takih dijakov več kot tri četr-
tine: 19,6 % učiteljev in 43,6 % šolskih svetovalnih delavcev je menilo, da si to želijo vsi ali
skoraj vsi, da si želi nadaljnje šolanje približno tri četrtine dijakov, pa meni 44,6 % učite-
ljev in 41,0 % šolskih svetovalnih delavcev (prav tam).
Sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja dijakom trenutno omogoča preho-
dnost tako po vertikali kot tudi horizontalno med srednješolskimi programi. Učitelji in
ravnatelji izražajo podporo prehodnosti, saj večina učiteljev (72,2 %), ravnateljev (62,2 %)
in šolskih svetovalnih delavcev (71,8 %) meni, da je možnost prehajanja med različnimi
izobraževalnimi programi ustrezna, čeprav so potrebne določene spremembe. Mnenja
nakazujejo, da moramo ob iskanju novih rešitev vertikalno in horizontalno prehodnost
ohraniti (prav tam). Prav tako ti podatki potrjujejo izredno pomembnost, ki jo lahko ima
kakovostni profesionalni razvoj na prožnost prehajanja, in s tem tudi na večje zadovoljstvo
4 Pod empirično analizo in z letnico nastanka 2010 so v Beli knjigi 2011 podpisani: Pipan, E., Bandelj, E., Dular,
B., Dekleva, J., Krek, J., Kumer, B., Lovšin, M., Meglič, J., Rozman Zgonc, B. in Tkalec, V. Zajeti vzorec je bil
reprezentativen, na vprašalnike pa so odgovarjali ravnatelji, učitelji, šolski svetovalni delavci in delodajalci. Povprečna
starost anketiranih učiteljev je 43,3 leta, v povprečju so imeli 18,9 let delovnih izkušenj.
40
pogojih izboljševati uspešnost dijakov z bolje usposobljenimi učitelji.
Zanimivi so tudi podatki analize, ki jih je za potrebe Bele knjige o vzgoji in izobraže-
vanju (2011) pridobila področna delovna skupina za področje poklicnega in strokovnega
izobraževanja na podlagi izvedbe empirične analize o kakovostni usposobitvi za poklic,
želji po nadaljnjem šolanju in prehodnosti v sistemu4. Kažejo se splošni trendi, značilni za
celotno obravnavano izobraževalno področje.
Raziskava o organizaciji poklicnega in strokovnega izobraževanja je pokazala, da se
med mnenji učiteljev in ravnateljev na eni strani ter na drugi strani delodajalcev o tem,
kako kakovostno lahko v okviru obstoječih izobraževalnih programov, ki jih izvajajo na
šolah, usposobijo dijake za poklic, ki ga bodo opravljali, pojavljajo statistično značilne raz-
like. Medtem ko več učiteljev (67,4 %) in ravnateljev (84,2 %) kot delodajalcev (39,8 %) oce-
njuje, da lahko dijake usposobijo kakovostno oziroma zelo kakovostno, več delodajalcev,
skoraj polovica (47,5 %), ocenjuje, da šole srednje kakovostno usposobijo dijake za njihov
poklic, 12,0 % pa jih meni, da jih slabo usposobijo (prav tam). Verjetno so te ocene odraz
različnih kriterijev, kaj pomeni kakovostno izobraziti za poklic, pri čemer so delodajalci
verjetno bolj pozorni na praktično usposobljenost dijaka za poklic.
Po mnenju učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev želijo dijaki nadaljevati šolanje.
Večina učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev meni, da je takih dijakov več kot tri četr-
tine: 19,6 % učiteljev in 43,6 % šolskih svetovalnih delavcev je menilo, da si to želijo vsi ali
skoraj vsi, da si želi nadaljnje šolanje približno tri četrtine dijakov, pa meni 44,6 % učite-
ljev in 41,0 % šolskih svetovalnih delavcev (prav tam).
Sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja dijakom trenutno omogoča preho-
dnost tako po vertikali kot tudi horizontalno med srednješolskimi programi. Učitelji in
ravnatelji izražajo podporo prehodnosti, saj večina učiteljev (72,2 %), ravnateljev (62,2 %)
in šolskih svetovalnih delavcev (71,8 %) meni, da je možnost prehajanja med različnimi
izobraževalnimi programi ustrezna, čeprav so potrebne določene spremembe. Mnenja
nakazujejo, da moramo ob iskanju novih rešitev vertikalno in horizontalno prehodnost
ohraniti (prav tam). Prav tako ti podatki potrjujejo izredno pomembnost, ki jo lahko ima
kakovostni profesionalni razvoj na prožnost prehajanja, in s tem tudi na večje zadovoljstvo
4 Pod empirično analizo in z letnico nastanka 2010 so v Beli knjigi 2011 podpisani: Pipan, E., Bandelj, E., Dular,
B., Dekleva, J., Krek, J., Kumer, B., Lovšin, M., Meglič, J., Rozman Zgonc, B. in Tkalec, V. Zajeti vzorec je bil
reprezentativen, na vprašalnike pa so odgovarjali ravnatelji, učitelji, šolski svetovalni delavci in delodajalci. Povprečna
starost anketiranih učiteljev je 43,3 leta, v povprečju so imeli 18,9 let delovnih izkušenj.
40
