Page 32 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 32
Konceptualizacija kontekstov državljanske vzgoje
Raziskava vključuje tudi razmislek o kontekstih državljanske vzgoje, ki upošteva, da učen-
ci pridobijo razumevanje državljanstva v sodobni družbi preko aktivnosti in izkušenj, ki
se vršijo v okviru doma, šole, razreda in širše skupnosti. Ogrodje kontekstov razločuje šti-
ri prekrivajoče se ravni:
− Kontekst širše skupnosti: ta raven povezuje širši kontekst, znotraj katerega se
odvijata šolsko in domače okolje. Lahko vključuje dejavnike na lokalni, regionalni
in nacionalni ravni. V primeru Slovenije in večine evropskih držav vključuje tudi
nadnacionalni kontekst Evropske unije.
− Kontekst šol in razredov: ta raven vključuje dejavnike, povezane z navodili, ki
jih dobijo učenci, šolsko kulturo in širšim šolskim okoljem.
− Kontekst domačega okolja: ta raven je povezana z dejavniki, kot sta domače
okolje in socialno izvenšolsko okolje učenca (t. i. aktivnosti v prostem času).
− Kontekst posameznika: ta raven vključuje posamezne lastnosti, značilnosti
učenca (npr. spol in govorjeni jezik) (Schulz idr. 2008: 30–31).
Konceptualizacija kontekstov postavlja razliko med predhodnimi dejavniki konteksta
in sedanjimi procesi. Predhodniki so tisti dejavniki, za katere velja, da vplivajo na to, kako
se učenci učijo in pridobivajo razumevanje o državljanskem vedenju. Ti dejavniki so spe-
cifični za posamezno raven in nanje lahko vplivajo predhodni višjih nivojev. Na usposo-
bljenost učiteljev za poučevanje državljanske vzgoje tako vplivajo zgodovinski dejavniki in
pravila, določena na nacionalni ravni. Procesi pa so tisti dejavniki, ki neposredno vpliva-
jo na pridobivanje znanja o državljanstvu. Določeni so s predhodniki in nanje vplivajo de-
javniki, ki izhajajo iz višjih ravni večplastne strukture. Primeri takšnih procesov so šolsko
vodstvo, poučevanje in učenje, socializacija in komunikacija. Spodnja ponazoritev kaže,
kako se ta razmerja lahko kažejo v praksi. Predhodniki, kot so izobraževalni sistem in la-
stnosti posameznega učenca, vplivajo na prakse poučevanja, učenja in socializacije. Te pa
so povezani z rezultati državljanske vzgoje, ki obsegajo vedenje o družbi in sistemih, dr-
žavljansko participacijo in državljansko identiteto. Model vključuje tudi možnost, da ele-
menti različnih ravni vplivajo drug na drugega (npr. izobraževalni sistem lahko vpliva na
značilnosti šole).4
4 Schulz idr. 2008: 31, povzeto po Cosgrove idr. 2011: 7.
32
Raziskava vključuje tudi razmislek o kontekstih državljanske vzgoje, ki upošteva, da učen-
ci pridobijo razumevanje državljanstva v sodobni družbi preko aktivnosti in izkušenj, ki
se vršijo v okviru doma, šole, razreda in širše skupnosti. Ogrodje kontekstov razločuje šti-
ri prekrivajoče se ravni:
− Kontekst širše skupnosti: ta raven povezuje širši kontekst, znotraj katerega se
odvijata šolsko in domače okolje. Lahko vključuje dejavnike na lokalni, regionalni
in nacionalni ravni. V primeru Slovenije in večine evropskih držav vključuje tudi
nadnacionalni kontekst Evropske unije.
− Kontekst šol in razredov: ta raven vključuje dejavnike, povezane z navodili, ki
jih dobijo učenci, šolsko kulturo in širšim šolskim okoljem.
− Kontekst domačega okolja: ta raven je povezana z dejavniki, kot sta domače
okolje in socialno izvenšolsko okolje učenca (t. i. aktivnosti v prostem času).
− Kontekst posameznika: ta raven vključuje posamezne lastnosti, značilnosti
učenca (npr. spol in govorjeni jezik) (Schulz idr. 2008: 30–31).
Konceptualizacija kontekstov postavlja razliko med predhodnimi dejavniki konteksta
in sedanjimi procesi. Predhodniki so tisti dejavniki, za katere velja, da vplivajo na to, kako
se učenci učijo in pridobivajo razumevanje o državljanskem vedenju. Ti dejavniki so spe-
cifični za posamezno raven in nanje lahko vplivajo predhodni višjih nivojev. Na usposo-
bljenost učiteljev za poučevanje državljanske vzgoje tako vplivajo zgodovinski dejavniki in
pravila, določena na nacionalni ravni. Procesi pa so tisti dejavniki, ki neposredno vpliva-
jo na pridobivanje znanja o državljanstvu. Določeni so s predhodniki in nanje vplivajo de-
javniki, ki izhajajo iz višjih ravni večplastne strukture. Primeri takšnih procesov so šolsko
vodstvo, poučevanje in učenje, socializacija in komunikacija. Spodnja ponazoritev kaže,
kako se ta razmerja lahko kažejo v praksi. Predhodniki, kot so izobraževalni sistem in la-
stnosti posameznega učenca, vplivajo na prakse poučevanja, učenja in socializacije. Te pa
so povezani z rezultati državljanske vzgoje, ki obsegajo vedenje o družbi in sistemih, dr-
žavljansko participacijo in državljansko identiteto. Model vključuje tudi možnost, da ele-
menti različnih ravni vplivajo drug na drugega (npr. izobraževalni sistem lahko vpliva na
značilnosti šole).4
4 Schulz idr. 2008: 31, povzeto po Cosgrove idr. 2011: 7.
32
