Page 31 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 31
ela 2: Opredelitev afektovno-dejavnostnega področja v raziskavi ICCS 2009

Področje Definicija Primeri

Prepričanja Povezana so s temeljnimi prepričanji o demokra- prepričanja o državljanskih vrednotah
o vrednotah ciji in državljanstvu. So trajnejša, globlje zasidra- prepričanja o demokratičnih vrednotah
na in obširnejša kot stališča.

Stališča/od- Vključujejo (samo)razumevanje v odnosu do dr- prepričanja o sebi
nosi žavljanstva, stališča do pravic in dolžnosti druž- odnosi do drugih
benih skupin in odnose do inštitucij. odnosi do inštitucij
odnos do specifičnih politik in praks

Namere Pričakovanja učencev v zvezi z delovanjem v pri- pripravljenost na sodelovanje v različnih oblikah
o delovanju hodnosti in ne z dejanskim delovanjem. Te na- družbenega protesta
mere so povezane z aktivno državljansko partici- namere glede na prihodnjo državljansko partici-
pacijo v bližnji prihodnosti ali v odraslosti. pacijo in aktivnost v odraslosti

Delovanje Nanaša se na trenutno ali preteklo državljansko pogostost sodelovanja pri različnih aktivnostih v
participacijo na šoli ali v širši skupnosti. prostem času
vključitev v državljanske aktivnosti na šoli ali v
skupnosti

Tabela 3: Opredelitev kognitivnega področja v raziskavi ICCS 2009

Področje Definicija Ključni procesi
Vednost Naučene informacije o državljanstvu, ki jih definiranje
učenci uporabljajo, ko se lotevajo kompleksnej- opisovanje
Sklepanje in ših kognitivnih nalog, ki jim pomagajo razume- predstavitev s primeri
analiziranje ti družbeni svet. Od učencev se pričakuje, da
prepoznajo definicije, opise in ključne lastnosti interpretacija informacij
državljanskih konceptov in vsebino, pa tudi, da povezovanje
jih znajo predstaviti s primeri. utemeljevanje
Kako učenci uporabljajo informacije o državljan- integracija
stvu pri tvorjenju zaključkov, sklepov, ki segajo posploševanje
dlje kot vsebina posameznega koncepta. Sklepa- vrednotenje
nje sega od neposredne aplikacije znanja in razu- reševanje problemov
mevanja do tvorjenja sklepa o znanih konkretnih postavljanje hipotez
situacijah in do izbiranja znanja in razumevanja razumevanje državljanskih sprememb
več konceptov, ki se jih uporabi za tvorjenje skle- razumevanje družbene motivacije
pov o kompleksnih, neznanih in abstraktnih si-
tuacijah.

31
   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36