Page 142 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 142
ntskim ozadjem dosegajo nižje rezultate kot učenci brez imigrantskega ozadja, vendar
pa se je učinek imigrantskega ozadja zmanjšal, ko je bil v model dodan socio-ekonomski
status. Učenci, katerih starši imajo višji zaposlitveni status, so na testu državljanske vedno-
sti dosegali tudi višje rezultate. Podobni rezultati so bili pri tistih učencih, katerih starši
imajo višjo izobrazbo in ki imajo doma večje število knjig. Vendar pa so bile med državami
velike razlike v moči vpliva, ki ga ima socialno-ekonomski status na vednost učencev. Na
vednost učencev pa vpliva tudi zanimanje staršev za politična in družbena vprašanja in to,
kako pogosto učenci o teh temah razpravljajo s starši (Schulz idr. 2010).
Državljanska enakost
Odnos slovenskih učencev do priseljencev je v skladu z mednarodnim povprečjem
raziskave ICCS 2009. Če so imeli v raziskavi CIVED 1999 slovenski učenci do priseljen-
cev manj pozitiven odnos kot učenci v drugih v raziskavi sodelujočih državah, kažejo re-
zultati raziskave ICCS 2009 drugačno, pozitivnejšo sliko. V Sloveniji imajo pozitivnejši
odnos do priseljencev deklice, kar je tudi skladno z mednarodnim povprečjem, saj imajo
v primerjavi z dečki deklice do priseljencev v vseh sodelujočih državah praviloma pozitiv-
nejši odnos. Prav tako pozitiven je tudi odnos slovenskih učencev do enakopravnosti spo-
lov. V primerjavi z rezultati raziskave leta 1999 se je v Sloveniji podpora relativno poveča-
la, saj so takrat slovenski učenci izkazali podporo pravicam žensk, ki je bila nekoliko pod
mednarodnim povprečjem.
Zaupanje v inštitucije
Kljub temu, da je stopnja zaupanja slovenskih učencev v posamezne inštitucije, ki jih
praviloma povezujemo z demokracijo, nižja od mednarodnega povprečja, je v primerjavi z
rezultati raziskave CIVED 1999 neprimerno višja, saj je bila stopnja zaupanja v inštitucije
leta 1999 najnižja med vsemi sodelujočimi državami.
Aktivno državljanstvo
Analiza rezultatov slovenskih učencev kaže, da se učenci, vključeni v raziskavo, bolj
zanimajo za politiko v njihovi državi kot pa za mednarodno politiko. Le manjšina učen-
cev je izrazila zanimanje za politiko v drugih državah. Pri merjenju zaznav učencev o nji-
hovi možnosti lastnega političnega vplivanja se je izkazalo, da dečki verjamejo, da imajo
večjo možnost političnega vplivanja kot deklice. Povprečen učenec, vključen v raziskavo,
tudi verjame, da je sposoben precej dobro sodelovati pri določenih državljanskih aktivno-
stih, kot so npr. govoriti pred razredom o družbenih ali političnih vprašanjih ali pa orga-
142
pa se je učinek imigrantskega ozadja zmanjšal, ko je bil v model dodan socio-ekonomski
status. Učenci, katerih starši imajo višji zaposlitveni status, so na testu državljanske vedno-
sti dosegali tudi višje rezultate. Podobni rezultati so bili pri tistih učencih, katerih starši
imajo višjo izobrazbo in ki imajo doma večje število knjig. Vendar pa so bile med državami
velike razlike v moči vpliva, ki ga ima socialno-ekonomski status na vednost učencev. Na
vednost učencev pa vpliva tudi zanimanje staršev za politična in družbena vprašanja in to,
kako pogosto učenci o teh temah razpravljajo s starši (Schulz idr. 2010).
Državljanska enakost
Odnos slovenskih učencev do priseljencev je v skladu z mednarodnim povprečjem
raziskave ICCS 2009. Če so imeli v raziskavi CIVED 1999 slovenski učenci do priseljen-
cev manj pozitiven odnos kot učenci v drugih v raziskavi sodelujočih državah, kažejo re-
zultati raziskave ICCS 2009 drugačno, pozitivnejšo sliko. V Sloveniji imajo pozitivnejši
odnos do priseljencev deklice, kar je tudi skladno z mednarodnim povprečjem, saj imajo
v primerjavi z dečki deklice do priseljencev v vseh sodelujočih državah praviloma pozitiv-
nejši odnos. Prav tako pozitiven je tudi odnos slovenskih učencev do enakopravnosti spo-
lov. V primerjavi z rezultati raziskave leta 1999 se je v Sloveniji podpora relativno poveča-
la, saj so takrat slovenski učenci izkazali podporo pravicam žensk, ki je bila nekoliko pod
mednarodnim povprečjem.
Zaupanje v inštitucije
Kljub temu, da je stopnja zaupanja slovenskih učencev v posamezne inštitucije, ki jih
praviloma povezujemo z demokracijo, nižja od mednarodnega povprečja, je v primerjavi z
rezultati raziskave CIVED 1999 neprimerno višja, saj je bila stopnja zaupanja v inštitucije
leta 1999 najnižja med vsemi sodelujočimi državami.
Aktivno državljanstvo
Analiza rezultatov slovenskih učencev kaže, da se učenci, vključeni v raziskavo, bolj
zanimajo za politiko v njihovi državi kot pa za mednarodno politiko. Le manjšina učen-
cev je izrazila zanimanje za politiko v drugih državah. Pri merjenju zaznav učencev o nji-
hovi možnosti lastnega političnega vplivanja se je izkazalo, da dečki verjamejo, da imajo
večjo možnost političnega vplivanja kot deklice. Povprečen učenec, vključen v raziskavo,
tudi verjame, da je sposoben precej dobro sodelovati pri določenih državljanskih aktivno-
stih, kot so npr. govoriti pred razredom o družbenih ali političnih vprašanjih ali pa orga-
142
