Page 139 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 139
temami, za katere slovenski učitelji pri poučevanju niso preveč oz. sploh niso gotovi,
sta ekonomija in poslovanje (31 %) ter pravne ustanove in sodišča (39 %).
Na mednarodni ravni so v povprečju učitelji, ki so sodelovali v raziskavi ICCS (tabe-
la 6.18 v mednarodnem poročilu (str. 186–187)), najbolj gotovi pri poučevanju tem, ki se
povezujejo s pravicami in odgovornostmi državljanov (94 %), človekovimi pravicami (93
%), z enakimi možnostmi za moške in ženske (93 %) ter okoljem (92 %). V skoraj vseh dr-
žavah, razen v Južni Koreji (človekove pravice in okolje), Lihtenštajnu (okolje in pravice
in dolžnosti državljanov) ter na Finskem (človekove pravice), odstotek učiteljev pri teh te-
mah ni padel pod 85 %. V povprečju so učitelji najmanj gotovi pri poučevanju tem, kot je
»pravne ustanove in sodišča« (59 %). Edine države, kjer je bilo približno 80 % učiteljev,
ki se počutijo precej gotove pri poučevanju te teme, so Kitajski Tajpej, Poljska in Švedska.
Učitelji se tudi ne počutijo preveč gotove pri poučevanju tem o ekonomiji in poslovanju
(60 %) ter prostovoljstvu (69 %).
Zaključek
Rezultati tega dela raziskave ICCS 2009 kažejo, da je kontekst učenja slovenskih učencev
pozitiven, saj se z večjimi družbenimi problemi praviloma ne soočajo. Tudi dostopnost do
posameznih virov je zadostna. Prav tako pozitivni so tudi medsebojni odnosi slovenskih
učencev. Kljub temu je percepcija šolske klime s strani slovenskih učiteljev nižja od pov-
prečja raziskave ICCS 2009. Prav tako nizko je v primerjavi z odgovori učiteljev iz ostalih
sodelujočih držav tudi povprečje odgovorov slovenskih učiteljev glede sodelovanja učen-
cev pri posameznih razrednih aktivnostih. Percepcija učencev glede odprtosti v razrednih
diskusijah je na ravni povprečja raziskave ICCS 2009.
Prav tako je med slovenskimi ravnatelji pozitivna percepcija glede poučevanja drža-
vljanske vzgoje, saj jo poleg »standardne« vključenosti kot posebnega predmeta v šol-
skem kurikulu vključujejo tudi kot dejavnost, ki je vključena v vse šolske predmete, kar
pomembno vpliva tudi na status samega predmeta ter vsebin med učitelji na šoli. Med tri
najpomembnejše cilje državljanske vzgoje slovenski ravnatelji umeščajo »spodbujanje kri-
tičnega in neodvisnega mišljenja učencev«, »širjenje znanja o pravicah in odgovornostih
državljanov« ter »spodbujanje spoštovanja okolja in njegovega varovanja«. Prav te cilje
državljanske vzgoje kot najpomembnejše izpostavljajo tudi slovenski učitelji. Kakor kaže-
jo rezultati, ki so prikazani v zgornji tabeli, so ravnatelji slovenskih šol in učitelji glede ci-
ljev državljanske vzgoje v veliki meri usklajeni.
139
sta ekonomija in poslovanje (31 %) ter pravne ustanove in sodišča (39 %).
Na mednarodni ravni so v povprečju učitelji, ki so sodelovali v raziskavi ICCS (tabe-
la 6.18 v mednarodnem poročilu (str. 186–187)), najbolj gotovi pri poučevanju tem, ki se
povezujejo s pravicami in odgovornostmi državljanov (94 %), človekovimi pravicami (93
%), z enakimi možnostmi za moške in ženske (93 %) ter okoljem (92 %). V skoraj vseh dr-
žavah, razen v Južni Koreji (človekove pravice in okolje), Lihtenštajnu (okolje in pravice
in dolžnosti državljanov) ter na Finskem (človekove pravice), odstotek učiteljev pri teh te-
mah ni padel pod 85 %. V povprečju so učitelji najmanj gotovi pri poučevanju tem, kot je
»pravne ustanove in sodišča« (59 %). Edine države, kjer je bilo približno 80 % učiteljev,
ki se počutijo precej gotove pri poučevanju te teme, so Kitajski Tajpej, Poljska in Švedska.
Učitelji se tudi ne počutijo preveč gotove pri poučevanju tem o ekonomiji in poslovanju
(60 %) ter prostovoljstvu (69 %).
Zaključek
Rezultati tega dela raziskave ICCS 2009 kažejo, da je kontekst učenja slovenskih učencev
pozitiven, saj se z večjimi družbenimi problemi praviloma ne soočajo. Tudi dostopnost do
posameznih virov je zadostna. Prav tako pozitivni so tudi medsebojni odnosi slovenskih
učencev. Kljub temu je percepcija šolske klime s strani slovenskih učiteljev nižja od pov-
prečja raziskave ICCS 2009. Prav tako nizko je v primerjavi z odgovori učiteljev iz ostalih
sodelujočih držav tudi povprečje odgovorov slovenskih učiteljev glede sodelovanja učen-
cev pri posameznih razrednih aktivnostih. Percepcija učencev glede odprtosti v razrednih
diskusijah je na ravni povprečja raziskave ICCS 2009.
Prav tako je med slovenskimi ravnatelji pozitivna percepcija glede poučevanja drža-
vljanske vzgoje, saj jo poleg »standardne« vključenosti kot posebnega predmeta v šol-
skem kurikulu vključujejo tudi kot dejavnost, ki je vključena v vse šolske predmete, kar
pomembno vpliva tudi na status samega predmeta ter vsebin med učitelji na šoli. Med tri
najpomembnejše cilje državljanske vzgoje slovenski ravnatelji umeščajo »spodbujanje kri-
tičnega in neodvisnega mišljenja učencev«, »širjenje znanja o pravicah in odgovornostih
državljanov« ter »spodbujanje spoštovanja okolja in njegovega varovanja«. Prav te cilje
državljanske vzgoje kot najpomembnejše izpostavljajo tudi slovenski učitelji. Kakor kaže-
jo rezultati, ki so prikazani v zgornji tabeli, so ravnatelji slovenskih šol in učitelji glede ci-
ljev državljanske vzgoje v veliki meri usklajeni.
139
