Page 135 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 135
prašalnik za ravnatelje je bilo vključeno tudi vprašanje o tem, kako je državljanska
vzgoja implementirana v učnem procesu na šoli, kako ravnatelji dojemajo pomen in cilje
državljanske vzgoje in izobraževanja ter kako je na ravni šole razdeljena odgovornost za iz-
vajanje državljanske vzgoje in izobraževanja.
Kakor je razvidno iz rezultatov, ki so prikazani v zgornji tabeli, ravnatelji državljansko
vzgojo razumejo tako, da se vsebinsko področje državljanske vzgoje na šoli poučuje kot po-
seben predmet (72 %), ki ga poučujejo učitelji predmetov, ki so povezani s humanistični-
mi in družboslovnimi vedami (70 %). 53 % slovenskih ravnateljev je odgovorilo, da se to
vsebinsko področje vključje v vse šolske predmete in velja tudi za rezultati učenčeve celo-
letne šolske izkušnje (49 %).
Odgovori ravnateljev pri tem vprašanju so pokazali, da se lahko znotraj šole poučuje
državljansko vzgojo na različne načine. V večini sodelujočih držav ravnatelji vidijo drža-
vljansko vzgojo na šoli kot rezultat učenčeve celotne šolske izkušnje ter pravijo, da je vklju-
čena v vse šolske predmete. Najbolj razširjen pristop za poučevanje državljanske vzgoje je
ta, da jo poučujejo učitelji predmetov, ki so povezani s humanističnimi in družboslovnimi
vedami. V več kot tretjini držav je kar 90 % ali več učencev, ki jih državljansko vzgojo pou-
čujejo učitelji predmetov, ki so povezani s humanističnimi in družboslovnimi vedami. Na
tej točki pa je potrebno omeniti, da v nekaterih državah državljanska vzgoja nima oblike
posebnega predmeta, temveč se jo poučuje v okviru drugih predmetov, medkurikularnih
aktivnosti, preko posebnih dogodkov ter izvenšolskih aktivnosti.
Vprašalnik za učitelje je vseboval tudi vprašanje o tem, kako učitelji sami vidijo pou-
čevanje državljanske vzgoje in izobraževanja, kaj so cilji in kako poteka izobraževanje na
tem področju na šoli, kjer poučujejo. Vprašani so bili, kaj so za njih najpomembnejši cilji
pri poučevanju državljanske vzgoje.
Tabela 68: Odgovori slovenskih učiteljev na vprašanje, kaj so po njihovem mnenju trije najpo-
membnejši cilji državljanske vzgoje in izobraževanja
Kaj so po vašem mnenju najpomembnejši cilji državljanske vzgoje in izobraževanja na šoli? Označite tri cilje, ki se vam
zdijo najpomembnejši.
Odstotek
Razvijanje znanja o družbenih, političnih in civilnodružbenih inštitucijah. 23
Spodbujanje spoštovanja okolja in njegovega varovanja. 56
Razvijanje sposobnosti za zagovarjanje lastnega stališča. 30
Razvoj spretnosti in sposobnosti učencev za reševanje sporov. 41
135
vzgoja implementirana v učnem procesu na šoli, kako ravnatelji dojemajo pomen in cilje
državljanske vzgoje in izobraževanja ter kako je na ravni šole razdeljena odgovornost za iz-
vajanje državljanske vzgoje in izobraževanja.
Kakor je razvidno iz rezultatov, ki so prikazani v zgornji tabeli, ravnatelji državljansko
vzgojo razumejo tako, da se vsebinsko področje državljanske vzgoje na šoli poučuje kot po-
seben predmet (72 %), ki ga poučujejo učitelji predmetov, ki so povezani s humanistični-
mi in družboslovnimi vedami (70 %). 53 % slovenskih ravnateljev je odgovorilo, da se to
vsebinsko področje vključje v vse šolske predmete in velja tudi za rezultati učenčeve celo-
letne šolske izkušnje (49 %).
Odgovori ravnateljev pri tem vprašanju so pokazali, da se lahko znotraj šole poučuje
državljansko vzgojo na različne načine. V večini sodelujočih držav ravnatelji vidijo drža-
vljansko vzgojo na šoli kot rezultat učenčeve celotne šolske izkušnje ter pravijo, da je vklju-
čena v vse šolske predmete. Najbolj razširjen pristop za poučevanje državljanske vzgoje je
ta, da jo poučujejo učitelji predmetov, ki so povezani s humanističnimi in družboslovnimi
vedami. V več kot tretjini držav je kar 90 % ali več učencev, ki jih državljansko vzgojo pou-
čujejo učitelji predmetov, ki so povezani s humanističnimi in družboslovnimi vedami. Na
tej točki pa je potrebno omeniti, da v nekaterih državah državljanska vzgoja nima oblike
posebnega predmeta, temveč se jo poučuje v okviru drugih predmetov, medkurikularnih
aktivnosti, preko posebnih dogodkov ter izvenšolskih aktivnosti.
Vprašalnik za učitelje je vseboval tudi vprašanje o tem, kako učitelji sami vidijo pou-
čevanje državljanske vzgoje in izobraževanja, kaj so cilji in kako poteka izobraževanje na
tem področju na šoli, kjer poučujejo. Vprašani so bili, kaj so za njih najpomembnejši cilji
pri poučevanju državljanske vzgoje.
Tabela 68: Odgovori slovenskih učiteljev na vprašanje, kaj so po njihovem mnenju trije najpo-
membnejši cilji državljanske vzgoje in izobraževanja
Kaj so po vašem mnenju najpomembnejši cilji državljanske vzgoje in izobraževanja na šoli? Označite tri cilje, ki se vam
zdijo najpomembnejši.
Odstotek
Razvijanje znanja o družbenih, političnih in civilnodružbenih inštitucijah. 23
Spodbujanje spoštovanja okolja in njegovega varovanja. 56
Razvijanje sposobnosti za zagovarjanje lastnega stališča. 30
Razvoj spretnosti in sposobnosti učencev za reševanje sporov. 41
135
