Page 135 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 135
porod konfucijanstva 135
in ambivalnentnost pojma
harmonije
Po ekonomski liberalizaciji, ki je opredeljevala Kitajsko od zgodnjih
osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej in se je pričela z novo po
litiko Deng Xiaopinga, se je v prevladujočih ideologijah razmerje
med državo in posameznikom pričelo postopoma spreminjati.
Ideja »harmonične družbe« predstavlja enega osrednjih elementov
aktualne ideologije v L. R. Kitajski. Četudi se koncept harmonije, ki slu
ži kot osnova te ideje, pogosto eksplicitno označi kot izhajajoč iz kon
fucijanske miselnosti, pa so v L. R. Kitajski diskurzi modernega konfu
cijanstva ponovno prišli v ospredje šele v zadnjih dveh desetletjih prej
šnjega stoletja. Pred tem sta bila tako sam lik Konfucija, kot tudi celotna
konfucijanska tradicija, predmet številnih vladnih kritik. Konfucij (in
njegov nauk) sta veljala za reakcionarno in »fevdalno« ideologijo, ka
tera naj bi ščitila zgolj interese vladajočih, izkoriščevalskih slojev prete
kle kitajske družbe. Po drugi strani je bil Konfucij (v nezlomljeni tradici
ji četrtomajskih kulturnih preobratov1 in v luči marksističnih teorij mo
dernizacije) viden kot simbol tiste konservativne tradicije, ki je zavrla ki
tajsko modernizacijo in je s tem »kriva« za zaostalost države.
Te kritike so dosegle vrhunec s kampanjo »Kritizirajmo Lina, kri
tizirajmo Konfucija« (批林批孔 pi Lin pi Kong), ki je sledila Lin Bia
ovi smrti v letalski nesreči leta 1971. »Konfucij in njegova misel sta bila
1 V svojem članku z naslovom Kako razumeti slogan »Zaprimo konfucijansko prodajalno« je Zhang Yixing
zapisal: »Slogan ‘četrtomajske’ kulturne revolucije, ki se glasi ‘Zaprimo konfucijanske prodajalne’,
daje vtis, kot da bi predstavniki četrtomajskega gibanja v celoti nasprotovali konfucijanski miselno-
sti in tradicionalni kulturi« (Zhang 2004, 1) (»五四«新文化运动中»打倒孔家店«这一著
名口号给人的印象，似乎是»五四«那批代表人物都是全盘否定儒家思想和传统
文化的).
in ambivalnentnost pojma
harmonije
Po ekonomski liberalizaciji, ki je opredeljevala Kitajsko od zgodnjih
osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej in se je pričela z novo po
litiko Deng Xiaopinga, se je v prevladujočih ideologijah razmerje
med državo in posameznikom pričelo postopoma spreminjati.
Ideja »harmonične družbe« predstavlja enega osrednjih elementov
aktualne ideologije v L. R. Kitajski. Četudi se koncept harmonije, ki slu
ži kot osnova te ideje, pogosto eksplicitno označi kot izhajajoč iz kon
fucijanske miselnosti, pa so v L. R. Kitajski diskurzi modernega konfu
cijanstva ponovno prišli v ospredje šele v zadnjih dveh desetletjih prej
šnjega stoletja. Pred tem sta bila tako sam lik Konfucija, kot tudi celotna
konfucijanska tradicija, predmet številnih vladnih kritik. Konfucij (in
njegov nauk) sta veljala za reakcionarno in »fevdalno« ideologijo, ka
tera naj bi ščitila zgolj interese vladajočih, izkoriščevalskih slojev prete
kle kitajske družbe. Po drugi strani je bil Konfucij (v nezlomljeni tradici
ji četrtomajskih kulturnih preobratov1 in v luči marksističnih teorij mo
dernizacije) viden kot simbol tiste konservativne tradicije, ki je zavrla ki
tajsko modernizacijo in je s tem »kriva« za zaostalost države.
Te kritike so dosegle vrhunec s kampanjo »Kritizirajmo Lina, kri
tizirajmo Konfucija« (批林批孔 pi Lin pi Kong), ki je sledila Lin Bia
ovi smrti v letalski nesreči leta 1971. »Konfucij in njegova misel sta bila
1 V svojem članku z naslovom Kako razumeti slogan »Zaprimo konfucijansko prodajalno« je Zhang Yixing
zapisal: »Slogan ‘četrtomajske’ kulturne revolucije, ki se glasi ‘Zaprimo konfucijanske prodajalne’,
daje vtis, kot da bi predstavniki četrtomajskega gibanja v celoti nasprotovali konfucijanski miselno-
sti in tradicionalni kulturi« (Zhang 2004, 1) (»五四«新文化运动中»打倒孔家店«这一著
名口号给人的印象，似乎是»五四«那批代表人物都是全盘否定儒家思想和传统
文化的).
