Page 46 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 8
P. 46
Razčlenjevanje podatkov znotraj finančnega konteksta
Ta proces pokriva obsežno področje kognitivnih aktivnosti, ki se uporabljajo v finanč-
nih kontekstih, med drugim interpretiranje, primerjanje in iskanje nasprotij, sintetizira-
nje in ekstrapoliranje podatkov, ki so na voljo. To področje vključuje prepoznavanje neče-
sa, kar na prvi pogled ni (eksplicitno) – identificiranje osnovnih predpostavk ali implikacij
v finančnem kontekstu. Naloga lahko na primer vključuje primerjanje pogojev, ki jih v po-
godbah ponujajo različni ponudniki mobilnih storitev, ali pa ugotavljanje, ali oglas za po-
sojilo vsebuje pogoje, ki niso napisani v oglasu. Primer tovrstne naloge je prikazan spodaj.
Navedena naloga od dijakov zahteva razčlenitev podatkov znotraj finančnega konte-
ksta, pri čemer morajo upoštevati informacijo v grafu, ki prikazuje spremembo v ceni del-
nice v 12-mesečnem obdobju. S pomočjo te naloge ugotavljamo, ali dijak razume, da je tre-
ba delnice kupiti, ko je cena le-teh nizka (v tem primeru septembra). V naslednjem koraku
pa nas zanima, ali zna dijak pravilno prepoznati dvig v cenah delnic in izračunati odsto-
tno spremembo skozi čas. V predraziskavi je na to vprašanje šravilno odgovorilo le malo
več kot 50 % dijakov, in sicer tako, da so obkrožili Drži, Ne drži, v tem vrstnem redu.
Vrednotenje finančnih vprašanj
V tem procesu se osredotočamo na prepoznavanje ali sestavljanje finančnih utemelji-
tev in razlag, ki ju črpamo iz finančnega znanja in razumevanja, uporabljenega v specifič-
nih kontekstih.
Proces vrednotenja finančnih vprašanj vključuje kognitivne aktivnosti, kot so razlaga,
ocenjevanje in posploševanje. Pri tem procesu je pomembno kritično razmišljanje, pri če-
mer morajo dijaki uporabiti znanje, logično razmišljanje in zdravorazumske obrazložitve,
da osmislijo in oblikujejo mnenje o finančnem problemu. Podatki, ki so potrebni za spo-
padanje s tako nalogo, so delno na voljo v besedilu ali sliki, v priloženi nalogi, dijaki pa
morajo te podatke povezati s svojim znanjem in z razumevanjem. V kontekstu raziskave
PISA se predvideva, da je vsak podatek, ki je potreben za razumevanje problema, že del iz-
kušenj 15-letnikov. Tako se na primer predvideva, da so se 15-letniki sposobni poistovetiti
(s kom ali čim?) ali si predstavljati izkušnjo, ko si želimo nekaj, kar ni nujno potrebno (kot
so na primer novi zvočniki). Naloga, ki temelji na tem scenariju, bi lahko spraševala po de-
javnikih, ki jih je treba upoštevati, ko se odločamo o relativnih finančnih prednostih ta-
kojšnega ali odloženega nakupa v določenih finančnih okoliščinah.
Naslednje vprašanje temelji na enakem uvodnem besedilu naloge kot v 1. primeru
(NA TRŽNICI), od dijakov pa zahteva, da dano informacijo ovrednotijo v skladu s svo-
46
Ta proces pokriva obsežno področje kognitivnih aktivnosti, ki se uporabljajo v finanč-
nih kontekstih, med drugim interpretiranje, primerjanje in iskanje nasprotij, sintetizira-
nje in ekstrapoliranje podatkov, ki so na voljo. To področje vključuje prepoznavanje neče-
sa, kar na prvi pogled ni (eksplicitno) – identificiranje osnovnih predpostavk ali implikacij
v finančnem kontekstu. Naloga lahko na primer vključuje primerjanje pogojev, ki jih v po-
godbah ponujajo različni ponudniki mobilnih storitev, ali pa ugotavljanje, ali oglas za po-
sojilo vsebuje pogoje, ki niso napisani v oglasu. Primer tovrstne naloge je prikazan spodaj.
Navedena naloga od dijakov zahteva razčlenitev podatkov znotraj finančnega konte-
ksta, pri čemer morajo upoštevati informacijo v grafu, ki prikazuje spremembo v ceni del-
nice v 12-mesečnem obdobju. S pomočjo te naloge ugotavljamo, ali dijak razume, da je tre-
ba delnice kupiti, ko je cena le-teh nizka (v tem primeru septembra). V naslednjem koraku
pa nas zanima, ali zna dijak pravilno prepoznati dvig v cenah delnic in izračunati odsto-
tno spremembo skozi čas. V predraziskavi je na to vprašanje šravilno odgovorilo le malo
več kot 50 % dijakov, in sicer tako, da so obkrožili Drži, Ne drži, v tem vrstnem redu.
Vrednotenje finančnih vprašanj
V tem procesu se osredotočamo na prepoznavanje ali sestavljanje finančnih utemelji-
tev in razlag, ki ju črpamo iz finančnega znanja in razumevanja, uporabljenega v specifič-
nih kontekstih.
Proces vrednotenja finančnih vprašanj vključuje kognitivne aktivnosti, kot so razlaga,
ocenjevanje in posploševanje. Pri tem procesu je pomembno kritično razmišljanje, pri če-
mer morajo dijaki uporabiti znanje, logično razmišljanje in zdravorazumske obrazložitve,
da osmislijo in oblikujejo mnenje o finančnem problemu. Podatki, ki so potrebni za spo-
padanje s tako nalogo, so delno na voljo v besedilu ali sliki, v priloženi nalogi, dijaki pa
morajo te podatke povezati s svojim znanjem in z razumevanjem. V kontekstu raziskave
PISA se predvideva, da je vsak podatek, ki je potreben za razumevanje problema, že del iz-
kušenj 15-letnikov. Tako se na primer predvideva, da so se 15-letniki sposobni poistovetiti
(s kom ali čim?) ali si predstavljati izkušnjo, ko si želimo nekaj, kar ni nujno potrebno (kot
so na primer novi zvočniki). Naloga, ki temelji na tem scenariju, bi lahko spraševala po de-
javnikih, ki jih je treba upoštevati, ko se odločamo o relativnih finančnih prednostih ta-
kojšnega ali odloženega nakupa v določenih finančnih okoliščinah.
Naslednje vprašanje temelji na enakem uvodnem besedilu naloge kot v 1. primeru
(NA TRŽNICI), od dijakov pa zahteva, da dano informacijo ovrednotijo v skladu s svo-
46
