Page 77 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 77
V Tabeli 11 vidimo, da med dijaki z dosežki na ravni 1b prevladujejo dijaki s poklic-
nim srednjim izobraževanjem, med dijaki z dosežki na ravni 1a dijaki srednjega strokov-
nega in tehničnega izobraževanja, prav tako med dijaki z dosežki na ravni 2. Pri dijakih z
dosežki na ravni 3 ali več pa prevladujejo dijaki klasične ali splošne gimnazije.
V Tabeli 11 je tudi razvidno, da je med dijaki z dosežki na ravni 1b visok delež moških.
Z višanjem ravni dosežkov se delež moških vse bolj niža, delež žensk pa sorazmerno viša.
Z višanjem ravni dosežkov tudi upada delež dijakov, ki doma ne govorijo slovenskega jezi-
ka. Prav tako se z ravnjo dosežkov veča povprečno število knjig, ki jih imajo dijaki doma,
in daljša čas branja za zabavo.
Na Sliki 1 pa lahko ugotovimo, na katerih spremenljivkah se slovenski dijaki z različ-
nimi ravnmi dosežkov najbolj razlikujejo med sabo. Večje razlike so opazne pri spremen-
ljivkah, vezanih na izobrazbo in poklicni status staršev dijaka ter na socialno-ekonomsko-
-kulturni status družine dijaka. Samo bogastvo nima tolikšnega vpliva na dosežek bralne
pismenosti, kot ga ima količina dobrin, kot so kulturne dobrine in učni viri doma.
Dijaki z različnimi ravnmi dosežkov se razlikujejo v raznolikosti bralnega gradiva,
branju za zabavo, strategijah povzemanja besedila, strategijah za razumevanje in pomnje-
nje besedila. Drugod so razlike manjše. Vidne so še pri rabi kontrolnih strategij, negativ-
na je povezava s strategijami pomnjenja. V pogostejši uporabi elaboracijskih strategij iz-
stopajo predvsem dijaki z ravnmi dosežkov 5 in 6. Dijaki na višjih ravneh tudi pogosteje
interpretirajo literarne tekste. Dijaki z boljšimi dosežki zaznavajo več vzpodbude za bra-
nje s strani učitelja.
V pogostosti obiskovanja knjižnice, uporabi strategij strukturiranja besedila, stališčih
do šole, stališčih do računalnikov, dostopnosti računalnikov in njihovi uporabi za šolsko
delo ni velikih razlik. Dijaki s slabšimi dosežki pogosteje uporabljajo računalnik v šoli in
redkeje berejo na spletu, pogosteje pa internet uporabljajo za zabavo.
Profil slovenskih dijakov na treh ravneh bralne pismenosti z vidika bralnega
procesa
V raziskavi smo želeli tudi ugotoviti, ali se da dijake združiti v skupine po podobnosti
glede na to, kakšne lastnosti opredeljujejo njihovo branje, tj. glede na metakognitivne stra-
tegije, ki se jih zavedajo in jih uporabljajo, učne strategije, motivacijo za branje, raznolikost
bralnega gradiva, branje na spletu in interpretacijo literarnih tekstov. Zanimalo nas je, ka-
kšne skupine dijakov bi nastale, v čem bi se med seboj ločile in kako bi se razlikovale glede
na dosežke pri posameznih vidikih bralnega procesa.
77
nim srednjim izobraževanjem, med dijaki z dosežki na ravni 1a dijaki srednjega strokov-
nega in tehničnega izobraževanja, prav tako med dijaki z dosežki na ravni 2. Pri dijakih z
dosežki na ravni 3 ali več pa prevladujejo dijaki klasične ali splošne gimnazije.
V Tabeli 11 je tudi razvidno, da je med dijaki z dosežki na ravni 1b visok delež moških.
Z višanjem ravni dosežkov se delež moških vse bolj niža, delež žensk pa sorazmerno viša.
Z višanjem ravni dosežkov tudi upada delež dijakov, ki doma ne govorijo slovenskega jezi-
ka. Prav tako se z ravnjo dosežkov veča povprečno število knjig, ki jih imajo dijaki doma,
in daljša čas branja za zabavo.
Na Sliki 1 pa lahko ugotovimo, na katerih spremenljivkah se slovenski dijaki z različ-
nimi ravnmi dosežkov najbolj razlikujejo med sabo. Večje razlike so opazne pri spremen-
ljivkah, vezanih na izobrazbo in poklicni status staršev dijaka ter na socialno-ekonomsko-
-kulturni status družine dijaka. Samo bogastvo nima tolikšnega vpliva na dosežek bralne
pismenosti, kot ga ima količina dobrin, kot so kulturne dobrine in učni viri doma.
Dijaki z različnimi ravnmi dosežkov se razlikujejo v raznolikosti bralnega gradiva,
branju za zabavo, strategijah povzemanja besedila, strategijah za razumevanje in pomnje-
nje besedila. Drugod so razlike manjše. Vidne so še pri rabi kontrolnih strategij, negativ-
na je povezava s strategijami pomnjenja. V pogostejši uporabi elaboracijskih strategij iz-
stopajo predvsem dijaki z ravnmi dosežkov 5 in 6. Dijaki na višjih ravneh tudi pogosteje
interpretirajo literarne tekste. Dijaki z boljšimi dosežki zaznavajo več vzpodbude za bra-
nje s strani učitelja.
V pogostosti obiskovanja knjižnice, uporabi strategij strukturiranja besedila, stališčih
do šole, stališčih do računalnikov, dostopnosti računalnikov in njihovi uporabi za šolsko
delo ni velikih razlik. Dijaki s slabšimi dosežki pogosteje uporabljajo računalnik v šoli in
redkeje berejo na spletu, pogosteje pa internet uporabljajo za zabavo.
Profil slovenskih dijakov na treh ravneh bralne pismenosti z vidika bralnega
procesa
V raziskavi smo želeli tudi ugotoviti, ali se da dijake združiti v skupine po podobnosti
glede na to, kakšne lastnosti opredeljujejo njihovo branje, tj. glede na metakognitivne stra-
tegije, ki se jih zavedajo in jih uporabljajo, učne strategije, motivacijo za branje, raznolikost
bralnega gradiva, branje na spletu in interpretacijo literarnih tekstov. Zanimalo nas je, ka-
kšne skupine dijakov bi nastale, v čem bi se med seboj ločile in kako bi se razlikovale glede
na dosežke pri posameznih vidikih bralnega procesa.
77
