Page 64 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 64
Neformalno učenje? Kaj je to?
v oblikah opredmetenega znanja (to so šole, znanstvene in kulturne
ustanove, pravne in politične ustanove, tudi podjetja itd.).
Notranje smiselne zveze so v modelu predstavljene kot osnovne obli-
ke komunikativnega pristopa k svetu. V navezavi na to komunikativno
razsežnost, ki v sebi nosi možnost dialoške odprtosti in prevrednotenja
glasov, subjektivnosti, objektivnosti in avtoritete, bomo nadaljevali naše
raziskovanje ter se skušali izogniti pastem, ki vodijo v (re)kolonizacijo
znanj s strani novih formaliziranih vednosti. Kakor smo nakazali, kri-
tična družbena znanosti v Habermasovem smislu medsebojnega učinko-
vanja med subjektom in objektom v procesu komunikativnega razmer-
ja, tj. zastavljanja vprašanj in plasiranja kritičnih pripomb, modificira
obe udeleženi strani, zato smo udeleženi v raziskavi prepričani, da tudi
sami predstavljamo in zastopamo te udeležene strani, ki jih bo sam raz-
iskovalni projekt oz. potek dela na njem sam obdeloval na podoben na-
čin, kakor mi njega.
V nadaljevanju raziskav v projektu (v prihodnjih letih) nas bo tako
zanimalo predvsem to, kje znotraj šolskega sistema je mogoče opaziti ne-
formalne aspekte poučevanja in kjer so niše za morebitno implementaci-
jo neformalnih znanj, ustvarjalnih idej ter spoznanj. In tudi to, kako se,
če se, ta znanja, ki imajo druge individualne in družbene vzvode, drugač-
ne potenciale za mišljenje družbenega in ki sprožajo drugačna pomnjen
ja (v primerjavi s formalnimi znanji), transformirajo v formalna znanja.
Literatura
Alexander, N. J. (1987). Action and Its Environments. V: Alexander, N.
J. et al. (eds.). In the Micro-Macro Link. Berkeley: University of Ca
lifornia Press.
Altheider, D. L. (2006). Terrorism and the Politics of Fear. Lanham,
New York, Toronto, London: Altamira Press.
Althusser, L. (1967 oz. 1974/1985). Filozofija in spontana filozofija
znanstvenikov (1967), v prevodu Vojislava Likarja, Studia humani-
tatis, ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana
(izvirnik 1967 oz. 1974: Philosophie et philosophie spontanée des sa-
vants, Pariz: Maspero).
Althusser, L. (1980). Ideologija in estetski učinek, Ljubljana: Cankarje-
va založba.
Bachelard, G. (1972/1998), Oblikovanje znanstvenega duha. Prispevek k
psihoanalizi objektivnega spoznanja (prevod Vojislav Likar), Ljublja-
na: Studia humanitatis (izvirnik 1972: La formation de l’esprit scien-
v oblikah opredmetenega znanja (to so šole, znanstvene in kulturne
ustanove, pravne in politične ustanove, tudi podjetja itd.).
Notranje smiselne zveze so v modelu predstavljene kot osnovne obli-
ke komunikativnega pristopa k svetu. V navezavi na to komunikativno
razsežnost, ki v sebi nosi možnost dialoške odprtosti in prevrednotenja
glasov, subjektivnosti, objektivnosti in avtoritete, bomo nadaljevali naše
raziskovanje ter se skušali izogniti pastem, ki vodijo v (re)kolonizacijo
znanj s strani novih formaliziranih vednosti. Kakor smo nakazali, kri-
tična družbena znanosti v Habermasovem smislu medsebojnega učinko-
vanja med subjektom in objektom v procesu komunikativnega razmer-
ja, tj. zastavljanja vprašanj in plasiranja kritičnih pripomb, modificira
obe udeleženi strani, zato smo udeleženi v raziskavi prepričani, da tudi
sami predstavljamo in zastopamo te udeležene strani, ki jih bo sam raz-
iskovalni projekt oz. potek dela na njem sam obdeloval na podoben na-
čin, kakor mi njega.
V nadaljevanju raziskav v projektu (v prihodnjih letih) nas bo tako
zanimalo predvsem to, kje znotraj šolskega sistema je mogoče opaziti ne-
formalne aspekte poučevanja in kjer so niše za morebitno implementaci-
jo neformalnih znanj, ustvarjalnih idej ter spoznanj. In tudi to, kako se,
če se, ta znanja, ki imajo druge individualne in družbene vzvode, drugač-
ne potenciale za mišljenje družbenega in ki sprožajo drugačna pomnjen
ja (v primerjavi s formalnimi znanji), transformirajo v formalna znanja.
Literatura
Alexander, N. J. (1987). Action and Its Environments. V: Alexander, N.
J. et al. (eds.). In the Micro-Macro Link. Berkeley: University of Ca
lifornia Press.
Altheider, D. L. (2006). Terrorism and the Politics of Fear. Lanham,
New York, Toronto, London: Altamira Press.
Althusser, L. (1967 oz. 1974/1985). Filozofija in spontana filozofija
znanstvenikov (1967), v prevodu Vojislava Likarja, Studia humani-
tatis, ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana
(izvirnik 1967 oz. 1974: Philosophie et philosophie spontanée des sa-
vants, Pariz: Maspero).
Althusser, L. (1980). Ideologija in estetski učinek, Ljubljana: Cankarje-
va založba.
Bachelard, G. (1972/1998), Oblikovanje znanstvenega duha. Prispevek k
psihoanalizi objektivnega spoznanja (prevod Vojislav Likar), Ljublja-
na: Studia humanitatis (izvirnik 1972: La formation de l’esprit scien-
