Page 44 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 44
Neformalno učenje? Kaj je to?
dov tega, kar smo v zgodovini človeštva imenovali »napredovanje« – povedano dru-
gače, skrbijo za reprodukcijo IAD (ideoloških aparatov države). Vendar pa njihove
vsebine, temelječe na konceptu mimesis in mnemonični-sholastiki v načinu prenosa
znanj,2 ne pokrivajo mnogoterih kulturnih potez in praks, ki so nujne za inventiv-
no izmenjavo idej in za demokratično participacijo v družbi. Številne od teh bazič-
nih družbenih in kulturnih vrednot se močno okrepijo in vodijo v emancipacijo lju-
di, če se iz formalnih praks premaknemo le korak vstran – do manj formalnih in ne-
formalnih izobraževalnih procedur. V članku nudiva nekaj opornic za kritični pri-
stop v izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje, znanje, kritična pedagogika, neformalno znanje, dr-
žavljanska emancipacija
Abstract
Schools differ from other forms of education by forming specialized systems of ar-
gumentation and discursive rationalities, such as teaching plans and programmes,
curricula, manuals, schedules etc. All of these are by themselves forms of institu-
tionalized knowledge and immediate education as it is. School plans are the core
of educational systems of Western societies and compose one of the most power-
ful levers of what used to be called a »development« in the history of humankind.
Namely, they take care of the reproduction of the ISA (ideological state apparatu-
ses), however, their contents, founded on the concepts of mimesis and a mnemonic-
-scholastic mode of knowledge transmission do not cover manifold cultural featu-
res and praxes, which are required for an inventive change of ideas and for a democra-
tic participation in the society. Many of these basic social and cultural values are fir-
mly invigorated and lead to the emancipation of people, if we step only one step asi-
de and move from formal to less formal, non-formal or informal educational pro-
cedures. In the following article, some props for a critical approach in the educati-
on are provided.
Key words: education, knowledge, critical pedagogy, non-formal education, civil
emancipation
Splošen problem socialne kombinacije individualne svobode je že
zelo star. Če individualizem tiči predvsem v eksistencialni in inte-
lektualni potrditvi primata individualne svobode, se pravi poveza-
2 Konceptno razlikovanje med spoznavno pretežno neučinkovito metodo mnemonične-sholastike v pre-
nosu znanj (oz. mnemonično-sholastičnim habitusom), katere cilj je zgolj kopičenje podatkov in erudit-
ski prestiž (imen, datumov, katalogov, bitk, seznamov, tipologij itn.) brez epistemične urejenosti in
kognitivne dimenzije, in spoznavno neprimerno bolj potentno kritično-refleksivno metodo (kritično-re-
fleksivnim habitusom), ki omogoča sprotno koherentno in kognitivno urejanje posamičnih elemen-
tov, podatkov in shem ter vzpostavljanje razmerij med njimi, je skozi analizo zgodovine univerzite-
tnih habitusov in ob opori na dela Pierra Bourdieuja razvila Taja Kramberger (2009 in 2010).
dov tega, kar smo v zgodovini človeštva imenovali »napredovanje« – povedano dru-
gače, skrbijo za reprodukcijo IAD (ideoloških aparatov države). Vendar pa njihove
vsebine, temelječe na konceptu mimesis in mnemonični-sholastiki v načinu prenosa
znanj,2 ne pokrivajo mnogoterih kulturnih potez in praks, ki so nujne za inventiv-
no izmenjavo idej in za demokratično participacijo v družbi. Številne od teh bazič-
nih družbenih in kulturnih vrednot se močno okrepijo in vodijo v emancipacijo lju-
di, če se iz formalnih praks premaknemo le korak vstran – do manj formalnih in ne-
formalnih izobraževalnih procedur. V članku nudiva nekaj opornic za kritični pri-
stop v izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje, znanje, kritična pedagogika, neformalno znanje, dr-
žavljanska emancipacija
Abstract
Schools differ from other forms of education by forming specialized systems of ar-
gumentation and discursive rationalities, such as teaching plans and programmes,
curricula, manuals, schedules etc. All of these are by themselves forms of institu-
tionalized knowledge and immediate education as it is. School plans are the core
of educational systems of Western societies and compose one of the most power-
ful levers of what used to be called a »development« in the history of humankind.
Namely, they take care of the reproduction of the ISA (ideological state apparatu-
ses), however, their contents, founded on the concepts of mimesis and a mnemonic-
-scholastic mode of knowledge transmission do not cover manifold cultural featu-
res and praxes, which are required for an inventive change of ideas and for a democra-
tic participation in the society. Many of these basic social and cultural values are fir-
mly invigorated and lead to the emancipation of people, if we step only one step asi-
de and move from formal to less formal, non-formal or informal educational pro-
cedures. In the following article, some props for a critical approach in the educati-
on are provided.
Key words: education, knowledge, critical pedagogy, non-formal education, civil
emancipation
Splošen problem socialne kombinacije individualne svobode je že
zelo star. Če individualizem tiči predvsem v eksistencialni in inte-
lektualni potrditvi primata individualne svobode, se pravi poveza-
2 Konceptno razlikovanje med spoznavno pretežno neučinkovito metodo mnemonične-sholastike v pre-
nosu znanj (oz. mnemonično-sholastičnim habitusom), katere cilj je zgolj kopičenje podatkov in erudit-
ski prestiž (imen, datumov, katalogov, bitk, seznamov, tipologij itn.) brez epistemične urejenosti in
kognitivne dimenzije, in spoznavno neprimerno bolj potentno kritično-refleksivno metodo (kritično-re-
fleksivnim habitusom), ki omogoča sprotno koherentno in kognitivno urejanje posamičnih elemen-
tov, podatkov in shem ter vzpostavljanje razmerij med njimi, je skozi analizo zgodovine univerzite-
tnih habitusov in ob opori na dela Pierra Bourdieuja razvila Taja Kramberger (2009 in 2010).
