Page 122 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 122
Neformalno učenje? Kaj je to?
to v družbene potrebe, ne vsebuje sestavil tekmovalnosti, saj vztraja pri
sodelovanju in solidarnosti, pri »duhu« skupnosti, pri takojšnji upora-
bi priučenih spretnosti in znanj, kar vse je v radikalnem nasprotju s pou-
kom v kolonialni šoli. Prav te lastnosti deloma pojasnjujejo politično na-
silje in neodpornost solidarne in kooperativne družbe do zahodnjaških
oblik oblasti. Zahodnjaško izobraževanje poudarja tisto, kar v krajih, od
koder je uvoženo, velja za intelektualno (čeprav je prav to najbolj zakr-
knjena oblika zahodnjaškega antiintelektualizma), vnemar pa pušča fi-
zično in moralno vzgojo oz. je ta vzgoja nasprotje tega, kar producira
»tradicionalno« izobraževanje in v koliziji s pričakovanji »tradicional-
ne« družbe, ki ne diskreditira ročnega in kmečkega dela, ne goji blagov-
nih odnosov, ne namerava spremeniti sveta ipd. Tudi vloga staršev, staro-
stnih razredov in kultov v izobraževanju je drugačna kakor v zahodnja-
škem modelu institucionalnega izobraževanja.
To zlo seveda ni vse, kar je prinesla kolonialna šola, čeprav ni dvoma,
da je sprva bila odpor zbujajoč tujek v korpusu dejanj podrejanja koloni-
zirane družbe; danes se čedalje bolj pogosto spreminja v orodje, ki lah-
ko – samo spremenjeno – omogoči preživetje tradicionalnega izobraže-
vanja in tradicionalne družbe v bistvenih parametrih. Kako pa je v zaho-
dnjaških družbah z informalnim izobraževanjem?
Literatura
Barry, H., Child, I. in Bacon, M. (1959). Relation of child training to
subsistence economy. V: American Anthropologist, 61, 31–63.
Barry, H. (1980). Description and uses of the Human Relations Area
Files. V: Triandis, H., Berry, J. W. (Eds), Handbook of cross-cultural
psychology. Vol. 2., Methodology. Boston: Allyn & Bacon, 445–478.
Bastide, R. (1948/1998). Initiation aux recherches sur les interpénétra-
tions de civilisations Paris: éditions Bastidiana.
Bastide, R. (1950). Sociologie et psychanalyse. Paris: Presses Universita-
ires de France.
Bastide, R. (1970) Le rire et les courts-circuits de la pensée. V: Jean
Pouillon et Pierre Maranda (ed.). Échanges et communications: mé-
langes offerts à Claude Lévi-Strauss à l’occasion de son 60e anniver-
saire. Haag, Paris: Mouton, 953–963.
Benedict A. (1991). Imagined Communities: Reflections on the Origin
and Spread of Nationalism, Revised Edition, London and New
York: Verso, 1991.
Berry, J. W. (1995). The descendants of a model. V: Culture & Psycholo-
gy, 1(3), 373–380.
to v družbene potrebe, ne vsebuje sestavil tekmovalnosti, saj vztraja pri
sodelovanju in solidarnosti, pri »duhu« skupnosti, pri takojšnji upora-
bi priučenih spretnosti in znanj, kar vse je v radikalnem nasprotju s pou-
kom v kolonialni šoli. Prav te lastnosti deloma pojasnjujejo politično na-
silje in neodpornost solidarne in kooperativne družbe do zahodnjaških
oblik oblasti. Zahodnjaško izobraževanje poudarja tisto, kar v krajih, od
koder je uvoženo, velja za intelektualno (čeprav je prav to najbolj zakr-
knjena oblika zahodnjaškega antiintelektualizma), vnemar pa pušča fi-
zično in moralno vzgojo oz. je ta vzgoja nasprotje tega, kar producira
»tradicionalno« izobraževanje in v koliziji s pričakovanji »tradicional-
ne« družbe, ki ne diskreditira ročnega in kmečkega dela, ne goji blagov-
nih odnosov, ne namerava spremeniti sveta ipd. Tudi vloga staršev, staro-
stnih razredov in kultov v izobraževanju je drugačna kakor v zahodnja-
škem modelu institucionalnega izobraževanja.
To zlo seveda ni vse, kar je prinesla kolonialna šola, čeprav ni dvoma,
da je sprva bila odpor zbujajoč tujek v korpusu dejanj podrejanja koloni-
zirane družbe; danes se čedalje bolj pogosto spreminja v orodje, ki lah-
ko – samo spremenjeno – omogoči preživetje tradicionalnega izobraže-
vanja in tradicionalne družbe v bistvenih parametrih. Kako pa je v zaho-
dnjaških družbah z informalnim izobraževanjem?
Literatura
Barry, H., Child, I. in Bacon, M. (1959). Relation of child training to
subsistence economy. V: American Anthropologist, 61, 31–63.
Barry, H. (1980). Description and uses of the Human Relations Area
Files. V: Triandis, H., Berry, J. W. (Eds), Handbook of cross-cultural
psychology. Vol. 2., Methodology. Boston: Allyn & Bacon, 445–478.
Bastide, R. (1948/1998). Initiation aux recherches sur les interpénétra-
tions de civilisations Paris: éditions Bastidiana.
Bastide, R. (1950). Sociologie et psychanalyse. Paris: Presses Universita-
ires de France.
Bastide, R. (1970) Le rire et les courts-circuits de la pensée. V: Jean
Pouillon et Pierre Maranda (ed.). Échanges et communications: mé-
langes offerts à Claude Lévi-Strauss à l’occasion de son 60e anniver-
saire. Haag, Paris: Mouton, 953–963.
Benedict A. (1991). Imagined Communities: Reflections on the Origin
and Spread of Nationalism, Revised Edition, London and New
York: Verso, 1991.
Berry, J. W. (1995). The descendants of a model. V: Culture & Psycholo-
gy, 1(3), 373–380.
