Page 99 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 99
neoliberalna epistemologija
– od nemožnosti vedeti do človeškega kapitala 99
mož prakse, poslovnež in podjetnik, ki se ni nikoli ukvarjal z epistemo-
logijo, temveč je bil in ostal ekonomist. A njegov magnum opus, trilogi-
ja Knowledge: Its Creation, Distribution, and Economic Significance je v
celoti posvečena ekonomiki znanja. V prvem delu, The Production and
Distribution of Knowledge in the United States, ki je izšel leta 1962, hkra-
ti s Polanyijevim spisom The Republic of Science in dve leti pred (za teo-
rijo človeškega kapitala prelomno) Beckerjevo knjigo Human Capital, je
iznašel in populariziral koncept informacijske družbe, a tu nas bo bolj
zanimal sklepni del trilogije The Economics of Information and Human
Capital, v katerem na temeljih, ki so jih postavili Hayek in drugi zgodnji
neoliberalci, postavi specifično, lahko bi rekli avstrijsko (za razliko od či-
kaške) teorijo človeškega kapitala, s čimer dovrši lok od Hayekovih soci-
alno filozofskih in protoepistemoloških intuicij do izdelane, matemati-
zirane ekonomske teorije in konkretnih predlogov za šolsko politiko, s
čimer se problematika znanja ter njegove produkcije in distribucije zno-
traj te teoretske šole obenem vrne v ekonomsko vedo in prestavi na po-
dročje izobraževalne politike.
Razpravo o človeškem kapitalu Machlup začne s potrditvijo Hayeka
in osnovnih postulatov njegove socialne filozofije: »Kar šteje, je prilaga-
janje na spremembe; in pravo vprašanje je, ali lahko to prilagajanje ena-
ko učinkovito dosežemo s centralno agencijo, ki določa cene in/ali koli-
čine, kot ga lahko s svobodnimi ‘interakcijami’ neodvisnih ekonomskih
akterjev, ki sledijo vsak svojim ciljem in načrtom ter tekmujejo drug z
drugim na prostih trgih.« (Machlup, 1984: 191) Tako kot Hayek in Mi-
ses verjame, da so (prosto oziroma spontano določene) cene najučinko-
vitejši prenosnik ekonomskih informacij, saj za sporočanje informacij,
potrebnih za gospodarsko aktivnost, zadošča le enostavna kvantiteta in
torej za uravnavanje prostotržnih gospodarstev ni potrebno vedeti kva-
litativnih podrobnosti o produkcijskem procesu samem ali o potrošni-
ških preferencah. Hayekova kritika centralnega planiranja tako predsta-
vlja splošno podlago specifične teorije človeškega kapitala.
Machlup nadaljuje s splošnima definicijama kapitala in investicije –
investicija je vsaka finančna naložba, za katero lahko utemeljeno priča-
kujemo, da bo prinesla pozitivne finančne donose (ibid.: 491), medtem
ko je kapital vse, kar lahko te bodoče finančne donose omogoča (ibid.:
428). Če kapital in investicije definiramo tako splošno,14 lahko kot aku-
mulacijo kapitala vidimo tudi izobraževanje, saj naj bi bolj izobraženi
ljudje prejemali višje plače in naj bi bila razlika med povprečno in dejan-
14 Za kritiko takšne definicije kapitala cf. Krašovec (2012).
– od nemožnosti vedeti do človeškega kapitala 99
mož prakse, poslovnež in podjetnik, ki se ni nikoli ukvarjal z epistemo-
logijo, temveč je bil in ostal ekonomist. A njegov magnum opus, trilogi-
ja Knowledge: Its Creation, Distribution, and Economic Significance je v
celoti posvečena ekonomiki znanja. V prvem delu, The Production and
Distribution of Knowledge in the United States, ki je izšel leta 1962, hkra-
ti s Polanyijevim spisom The Republic of Science in dve leti pred (za teo-
rijo človeškega kapitala prelomno) Beckerjevo knjigo Human Capital, je
iznašel in populariziral koncept informacijske družbe, a tu nas bo bolj
zanimal sklepni del trilogije The Economics of Information and Human
Capital, v katerem na temeljih, ki so jih postavili Hayek in drugi zgodnji
neoliberalci, postavi specifično, lahko bi rekli avstrijsko (za razliko od či-
kaške) teorijo človeškega kapitala, s čimer dovrši lok od Hayekovih soci-
alno filozofskih in protoepistemoloških intuicij do izdelane, matemati-
zirane ekonomske teorije in konkretnih predlogov za šolsko politiko, s
čimer se problematika znanja ter njegove produkcije in distribucije zno-
traj te teoretske šole obenem vrne v ekonomsko vedo in prestavi na po-
dročje izobraževalne politike.
Razpravo o človeškem kapitalu Machlup začne s potrditvijo Hayeka
in osnovnih postulatov njegove socialne filozofije: »Kar šteje, je prilaga-
janje na spremembe; in pravo vprašanje je, ali lahko to prilagajanje ena-
ko učinkovito dosežemo s centralno agencijo, ki določa cene in/ali koli-
čine, kot ga lahko s svobodnimi ‘interakcijami’ neodvisnih ekonomskih
akterjev, ki sledijo vsak svojim ciljem in načrtom ter tekmujejo drug z
drugim na prostih trgih.« (Machlup, 1984: 191) Tako kot Hayek in Mi-
ses verjame, da so (prosto oziroma spontano določene) cene najučinko-
vitejši prenosnik ekonomskih informacij, saj za sporočanje informacij,
potrebnih za gospodarsko aktivnost, zadošča le enostavna kvantiteta in
torej za uravnavanje prostotržnih gospodarstev ni potrebno vedeti kva-
litativnih podrobnosti o produkcijskem procesu samem ali o potrošni-
ških preferencah. Hayekova kritika centralnega planiranja tako predsta-
vlja splošno podlago specifične teorije človeškega kapitala.
Machlup nadaljuje s splošnima definicijama kapitala in investicije –
investicija je vsaka finančna naložba, za katero lahko utemeljeno priča-
kujemo, da bo prinesla pozitivne finančne donose (ibid.: 491), medtem
ko je kapital vse, kar lahko te bodoče finančne donose omogoča (ibid.:
428). Če kapital in investicije definiramo tako splošno,14 lahko kot aku-
mulacijo kapitala vidimo tudi izobraževanje, saj naj bi bolj izobraženi
ljudje prejemali višje plače in naj bi bila razlika med povprečno in dejan-
14 Za kritiko takšne definicije kapitala cf. Krašovec (2012).
