Page 92 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 92
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
podatke modelirati tudi z uporabo preproste izenačitve uteži dijakov. V
drugem načinu izračuna normaliziranih uteži smo vsakemu dijaku pri-
pisali utež 1.
Nadaljnje analize so ob uporabi normaliziranih uteži, dobljenih na
prvi ali na drugi način, dale skoraj enake rezultate, zato prikazujemo
samo rezultate, dobljene z normaliziranimi utežmi, dobljenimi na dru-
gi način, kar pravzaprav pomeni, da rezultatov sploh nismo posebej ob-
teževali.
Spremenljivke
Vzporedno z ugotavljanjem napovedne vrednosti izbranih spremen-
ljivk smo preverjali, ali se dosežki dijakov na PISA 2009 in povezave pre-
učevanih značilnosti z njihovimi dosežki razlikujejo med srednješolski-
mi programi in med šolami znotraj posameznih programov ter v koli-
kšni meri.
Dosežke dijakov (skupne) smo obravnavali kot kriterijske spremen-
ljivke. Kriterijske spremenljivke je sestavljalo pet vrednosti verjetja za
oceno skupnega dosežka na področju bralne pismenosti.
Med podatki, zbranimi z vprašalnikom za dijakinje in dijake v razi-
skavi PISA 2009, smo na podlagi različnih psiholoških razlagalnih mo-
delov in rezultatov empiričnih raziskav izbrali več napovednikov, in si-
cer naslednje:
- izobraževalni program,
- spol,
- jezik, ki ga dijak govori doma (ST19Q01),
- branje za zabavo (ST23Q01),
- socialno-ekonomski status dijaka,
- indeks uživanja v branju (JOYREAD),
- indeks različnosti bralnega gradiva (DIVREAD),
- indeks dejavnosti branja na spletu (ONLNREAD),
- indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila (UNDREM),
- indeks strategij povzemanja besedila (METASUM),
- indeks kontrolnih strategij (CSTRAT),
- pogostost obiskovanja knjižnice (LIBUSE),
- pogostost uporabe računalnika v šoli (USESCH),
- pogostost uporabe računalnika doma za šolsko delo (HOMSCH),
- indeks interpretacije literarnih tekstov (RFSINTRP)
- indeks uporabe tekstov z grafičnimi prikazi (RFSNCONT),
- indeks discipline v razredu (DISCLIMA),
podatke modelirati tudi z uporabo preproste izenačitve uteži dijakov. V
drugem načinu izračuna normaliziranih uteži smo vsakemu dijaku pri-
pisali utež 1.
Nadaljnje analize so ob uporabi normaliziranih uteži, dobljenih na
prvi ali na drugi način, dale skoraj enake rezultate, zato prikazujemo
samo rezultate, dobljene z normaliziranimi utežmi, dobljenimi na dru-
gi način, kar pravzaprav pomeni, da rezultatov sploh nismo posebej ob-
teževali.
Spremenljivke
Vzporedno z ugotavljanjem napovedne vrednosti izbranih spremen-
ljivk smo preverjali, ali se dosežki dijakov na PISA 2009 in povezave pre-
učevanih značilnosti z njihovimi dosežki razlikujejo med srednješolski-
mi programi in med šolami znotraj posameznih programov ter v koli-
kšni meri.
Dosežke dijakov (skupne) smo obravnavali kot kriterijske spremen-
ljivke. Kriterijske spremenljivke je sestavljalo pet vrednosti verjetja za
oceno skupnega dosežka na področju bralne pismenosti.
Med podatki, zbranimi z vprašalnikom za dijakinje in dijake v razi-
skavi PISA 2009, smo na podlagi različnih psiholoških razlagalnih mo-
delov in rezultatov empiričnih raziskav izbrali več napovednikov, in si-
cer naslednje:
- izobraževalni program,
- spol,
- jezik, ki ga dijak govori doma (ST19Q01),
- branje za zabavo (ST23Q01),
- socialno-ekonomski status dijaka,
- indeks uživanja v branju (JOYREAD),
- indeks različnosti bralnega gradiva (DIVREAD),
- indeks dejavnosti branja na spletu (ONLNREAD),
- indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila (UNDREM),
- indeks strategij povzemanja besedila (METASUM),
- indeks kontrolnih strategij (CSTRAT),
- pogostost obiskovanja knjižnice (LIBUSE),
- pogostost uporabe računalnika v šoli (USESCH),
- pogostost uporabe računalnika doma za šolsko delo (HOMSCH),
- indeks interpretacije literarnih tekstov (RFSINTRP)
- indeks uporabe tekstov z grafičnimi prikazi (RFSNCONT),
- indeks discipline v razredu (DISCLIMA),
